- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep v zadevi 2076/2018/LM o zavrnitvi Evropske komisije, da javnosti odobri dostop do dokumentov v zvezi s postopkom „EU Pilot“ o skladnosti Italije z zakonodajo EU o zdravju in varnosti na delovnem mestu
Odločba
Primer 2076/2018/LM - Preiskava uvedena dne Ponedeljek | 10 december 2018 - Odločba z dne Torek | 23 julij 2019 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Italija
Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov Evropske komisije v zvezi s „postopkom EU Pilot“ o skladnosti Italije z direktivo o zdravju in varnosti na delovnem mestu. Komisija je dostop zavrnila, čeprav postopek ni več potekal, ker je analizirala pritožbe zaradi kršitev in peticije, na podlagi katerih bi lahko ponovno začela dialog z italijansko vlado o istem vprašanju.
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bila Komisija upravičena, ker ni razkrila dokumentov, saj bi to lahko vplivalo na njeno preiskavo novih pritožb v zvezi z isto zadevo. Zato je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.
Ozadje pritožbe
1. Pritožnik jeleta 2015 vložil pritožbo zaradi kršitve v zvezi s skladnostjo Italije s pravili EU o varnosti in zdravju na delovnem mestu[1]. Komisija je začela postopek EU Pilot[2], da bi od italijanskih organov zahtevala dodatne informacije [3] Pritožnik jemaja 2018 zahteval dostop javnosti do dokumentov[4] v zvezi s postopkom. Zahteval je zlasti dostop do vse korespondence med Komisijo in Italijo. Komisija je zavrnila dostop do zahtevanih dokumentov, ker je postopek še potekal in ker bi razkritje dokumentov lahko vplivalo na morebitne prihodnje postopke za ugotavljanje kršitev[5].
2. Komisijaje 14. avgusta 2018 pritožnika obvestila, da je zaključila postopek EU Pilot in preiskavo njegove pritožbe zaradi kršitve. Istega dne je pritožnik vložil novo prošnjo za dostop do istih dokumentov. Komisija je 7. septembra 2018 zavrnila dostop do zadevnih dokumentov. Pri tem se je sklicevala na izjemo, določeno v pravilih EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredba 1049/2001), s katero se lahko dostop do dokumentov zavrne zaradi zaščite „namena inšpekcij, preiskav in revizij“[6].
3. Pritožnikje 8. septembra 2018 Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev (z vložitvijo tako imenovane potrdilne prošnje). Komisija je odgovorila 22. novembra 2018 in potrdila svoj prejšnji sklep. Komisija je trdila, da trenutno proučuje dve pritožbi zaradi kršitev in tri peticije[7] o vprašanjih, ki jih zajema postopek, čeprav je bil postopek zaključen. V zvezi s tem bo morda treba ponovno začeti dialog z Italijo. Zato je Komisija menila, da obstaja dejansko tveganje, da bi razkritje dokumentov negativno vplivalo na njeno preiskavo. Poleg tega je trdila, da za dokumente velja „splošna domneva o nerazkritju“[8] in da kot taki ne bi razkrili niti delov dokumentov, pri čemer bi bila določena vsebina zamolčana. Trdila je tudi, da pritožnik ni dokazal obstoja prevladujočega javnega interesa, ki bi mu bilo zadoščeno z razkritjem dokumentov.
4. Ker pritožniks tem odgovorom ni bil zadovoljen, se je obrnil na varuha človekovih pravic.
Preiskava
5. V okviru preiskave varuhinje človekovih pravic se je njena preiskovalna skupina sestala s predstavniki Komisije in pregledala zahtevane dokumente ter nove pritožbe in peticije, ki jih je prejela Komisija. Varuhinja človekovih pravic je prejela pripombe pritožnika na poročilo o inšpekcijskem pregledu.
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
6. Komisija je opozorila, da odločitve o zaključku postopka EU Pilot sprejema na podlagi informacij, ki jih ima na voljo v določenem trenutku. Odločitev o zaključku pilotnega projekta EU Komisiji ne preprečuje, da pozneje ponovno začne dialog z zadevno državo članico, če izve za nove pomembne informacije.
7. Komisija je pojasnila, da je postopek EU Pilot sprožil vprašanja o tem, kako Italija izvaja nekatere določbe Direktive[9]. Komisija trenutno analizira nove pritožbe in peticije, ki se nanašajo na nekatere zadeve, obravnavane v postopku EU Pilot, zlasti dokumentacijo o nesrečah pri delu, ki so jih utrpeli delavci. Komisija se lahko na podlagi analize teh pritožb in peticij odloči za ponovno odprtje postopka EU Pilot. Varuhu človekovih pravic je povedal, da je na podlagi njegove predhodne ocene dejansko verjetno, da bo to storil. Komisija je navedla, da bo prihodnje prošnje za dostop do dokumentov zadevnega postopka EU Pilot ocenila glede na nove okoliščine v času prošnje (npr. če bodo preiskave zaključene, lahko razkrije zahtevane dokumente).
8. Komisija je ugotovila, da postopki EU Pilot, kot je razvidno iz sodne prakse EU, pomenijo „preiskave“. Zato se v skladu z Uredbo 1049/2001 o zaupnosti preiskav[10] vsak dialog z organi držav članic, ki bi lahko privedel do postopka za ugotavljanje kršitev, šteje za zaupnega[11]. V sodni praksi EU je bilo tudi priznano, da se lahko Komisija med postopkom EU Pilot opre na splošno domnevo o nerazkritju dokumentov v zvezi s postopkom, kadar bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo izid postopka. To je deloma zato, ker bi zadeve, ki se preiskujejo v postopkih za ugotavljanje kršitev, lahko bile predmet prihodnjih sodnih postopkov[12]. Ne glede na to splošno domnevo je Komisija vsakega od dokumentov ocenila posamično.
9. Komisija je trdila, da bi razkritje dokumentov, ki jih je zahteval pritožnik, lahko ogrozilo „vzdušje medsebojnega zaupanja“, če bi ponovno začela dialog z Italijo. Navedla je, da je v takem dialogu bistveno vzdušje medsebojnega zaupanja, saj bi lahko država članica razmislila o spremembi svoje nacionalne zakonodaje.
10. Komisija je potrdila, da nove pritožbe in peticije obravnavajo le nekatera vprašanja, ki jih zajema postopek EU Pilot. Vendar je trdila, da so vsi vidiki, ki se preiskujejo v okviru postopka EU Pilot, medsebojno povezani, ker zajemajo celovit sistem za zdravje in varnost na delovnem mestu. Poleg tega so vse nacionalne določbe, s katerimi se izvaja zadevna direktiva, del istega nacionalnega prava[13].
11. Pritožnik je trdil, da se Komisija ne more sklicevati na izjemo iz Uredbe 1049/2001 v zvezi z zaupnostjo preiskav, ker je zaključila njegovo pritožbo in postopek EU Pilot. Trdil je, da bi morala Komisija odobriti dostop do dokumentov, ko jih je prvič zahteval. Pritožnik je navedel, da je zahteval dostop do dokumentov v zvezi s svojo pritožbo, da bi preveril, kako je Komisija izvedla preiskavo.
12. Pritožnik je trdil, da je malo verjetno, da bo Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Italiji.
13. Zaskrbljen je bil tudi, ker je Komisija za en mesec prekoračila rok za odgovor na njegovo potrdilno prošnjo, za dva meseca pa rok za odgovor varuhu človekovih pravic.
Ocena varuha človekovih pravic
14. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Komisija izvedla individualno oceno vsakega dokumenta, čeprav je navedla, da velja splošna domneva o nerazkritju. Ta pristop je skladen z njenim stališčem, da bi morale institucije Unije take splošne domneve uporabiti le v omejenih primerih, da ne bi pretirano posegale v pravico javnosti do dostopa do dokumentov.
15. Predstavniki Komisije so na inšpekcijskem sestanku navedli, da je razumno verjetno, da bo Komisija ponovno začela pilotni postopek. V teh okoliščinah bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko ogrozilo pogajanja Komisije z italijanskimi organi in s tem izid preiskave. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da je vsebina pritožb in peticij, ki jih obravnava Komisija, tesno povezana z vsebino pritožnikovega primera. Zato meni, da so razlogi Komisije za nerazkritje dokumentov razumni.
16. Poleg tega ni prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov. Jasno je namreč, da obstaja velik javni interes za odkrivanje in odpravljanje morebitne neskladnosti s pravom EU, zato mora imeti Komisija možnost zaupnega dialoga z nacionalnimi organi. Pritožnik v tem primeru ni ugotovil prevladujočega javnega interesa, prav tako ga ni ugotovil varuh človekovih pravic.
17. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena z upravičenimi pomisleki pritožnika glede zamud v tej zadevi. Čeprav je obžalovanja vredno, da je Komisija zamudila veljavne roke za pošiljanje odgovorov pritožniku in varuhu človekovih pravic, te zamude ne postavljajo pod vprašaj utemeljenosti argumentov Komisije.
18. Glede na to, da Komisija še vedno preučuje nekatere zadeve iz pritožnikove prvotne pritožbe zaradi kršitve, varuhinja človekovih pravic spodbuja Komisijo, naj pritožnika (in tiste, ki so odgovorni za nove pritožbe zaradi kršitve) obvešča o vseh dogodkih v svoji preiskavi. Prav tako bi morala pregledati svoje stališče o odobritvi dostopa javnosti do zahtevanih dokumentov, ko bo končala obravnavo vseh s tem povezanih vprašanj in ko bodo zaključeni vsi nadaljnji ukrepi.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zaključila ta primer z naslednjim sklepom:
Komisija ni storila nepravilnosti pri zavrnitvi dostopa do dokumentov v zvezi s postopkom EU Pilot 8847/16/EMPL.
Pritožnik in Evropska komisija bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O'Reilly (v angleščini)
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 23. 2019
[1] Direktiva 89/931/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A31989L0391. Pritožba se je nanašala zlasti na člen 8(2), člen 9(1), člen 10(3) in člen 11(2) Direktive.
[2] Postopki EU Pilot so neformalni dialogi med Komisijo in zadevno državo članico o vprašanjih, povezanih z morebitno neskladnostjo s pravom EU. Cilj pilotnih projektov EU je rešiti težave s skladnostjo, ne da bi morala Komisija začeti formalne postopke za ugotavljanje kršitev. Več informacij: http://ec.europa.eu/internal_market/scoreboard/performance_by_governance_tool/eu_pilot/index_en.htm.
[3] Postopek EU Pilot 8847/16/EMPL.
[4] V skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX%3A32001R1049.
[5] Pritožnik se je takrat obrnil na evropskega varuha človekovih pravic, ki je ugotovil, da je Komisija upravičeno zavrnila dostop. Glej odločitev v zadevi 1352/2018/LM: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/103881.
[6] Tretja alinea člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX%3A32001R1049.
[7] Pritožbe CHAP(2018)512, CHAP(2018)526, vložene februarja 2018, ter peticije 2018/0128, 2018/0129 in 2018/0130, vložene julija 2018.
[8] V skladu s sodno prakso EU se splošna domneva o nerazkritju uporablja za različne kategorije javnih listin EU. Kadar se uporablja taka domneva, lahko institucije Unije upravičeno zavrnejo dostop do vseh upoštevnih dokumentov.
[9] Zlasti kako Italija izvaja določbe Direktive 89/391/EGS o imenovanju delavcev, ki morajo biti odgovorni za prvo pomoč, gašenje požarov in evakuacijo (člen 8[2]), ter o obveznosti delodajalca, da vodi seznam nesreč, povezanih z delom (člen 9[1,c]).
[10] Tretja alinea člena 4(2).
[11] Sodba z dne 11. decembra 2001, Petrie in drugi proti Evropski komisiji, T-191/99, (http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=46940&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=2375522),točka 68.
[12] Sodba z dne 25. septembra 2014, Darius Nicolai in Mihaela Spirlea proti Evropski komisiji, T-306/12 (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-306/12&language=EN), točka 57, potrjena s sodbo z dne 11. maja 2017, Kraljevina Švedska proti Evropski komisiji, C-562/14 P: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-562/14.
[13] Odlok št. 151 z dne 14. septembra 2015.