Pritožba pri Evropski komisiji

1. Pritožnik je 11. aprila 2019 pri Evropski komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve v zvezi z morebitnim nesodelovanjem romunskih organov in organov Združenega kraljestva pri obravnavi njegovega zahtevka za pokojnino [CHAP (2019)01112].

2. Glede na dokumente, ki jih je predložil pritožnik, je novembra 2018 zaprosil za pokojnino v Združenem kraljestvu. Organi Združenega kraljestva so stopili v stik z romunskimi organi, kjer je delal tudi pritožnik, in zahtevali njegovo socialno zavarovanje. Potem ko so ga romunski organi obvestili, da od organov Združenega kraljestva niso prejeli nobene zahteve v zvezi z njegovim pokojninskim položajem, so organi Združenega kraljestva aprila 2019 zahtevo zavrnili. Vendar po navedbah pritožnika romunski organi danes še vedno vztrajajo, da od organov Združenega kraljestva niso prejeli nobene take zahteve ali zahtevka. Po drugi strani so organi Združenega kraljestva pritožnika obvestili, da v zvezi s tem vprašanjem ne želijo ponovno stopiti v stik z romunskimi organi.

3. Pritožnik je vložil tudi več pritožb pri SOLVIT ROMANIA in SOLVIT UK v zvezi s pomanjkanjem sodelovanja med romunskimi organi in organi Združenega kraljestva glede njegovih pokojninskih pravic. Po navedbah pritožnika je SOLVIT ROMANIA stopil v stik z romunskimi organi, vendar od njih ni prejel odgovora, zato je pritožnika obvestil, da bo primer zaključil.

Odgovor Evropske komisije pritožniku

4. Komisija je v odgovoru z dne 6. maja 2019 na pritožbo pritožnika zaradi kršitve navedla, da morajo države članice, kar zadeva pravo EU na področju socialne varnosti, komunicirati in sodelovati med seboj v skladu s členom 76 Uredbe 883/2004 ^[1] in členom 2 Uredbe 987/2009 ^[2].

5. Ugotovila je, da so organi Združenega kraljestva po neuspešnem poskusu zaradi tehnične težave s sistemom elektronske pošte romunskih organov v začetku aprila 2019 ponovno stopili v stik z njimi v zvezi s pokojninskim položajem pritožnika.

6. Komisija je navedla tudi, da SOLVIT ROMANIA ni mogel obravnavati pomislekov pritožnika, ker pritožnik ni predložil dokazov o morebitni kršitvi prava EU.

7. Komisija je sklenila, da se pritožnikova pritožba zaradi kršitve nanaša na vprašanje sodelovanja med državama članicama, odgovornima za pritožnikove pokojninske pravice. Po njenem mnenju je SOLVIT najprimernejši za rešitev tega vprašanja, če pritožnik dokaže, da je prišlo do napačne uporabe prava EU. Zato Komisija v tej zadevi ni mogla posredovati, saj se pritožnikova pritožba zaradi kršitve ni „nanašala na izvrševanje nacionalne zakonodaje, ki bi pomenila kršitev prava EU“.

8. Po mnenju Komisije so za zagotavljanje, da države članice spoštujejo pravo EU, v prvi vrsti odgovorna nacionalna sodišča. Samo nacionalna sodišča lahko izdajo odločbe zoper upravni organ, razveljavijo njegove odločbe in dodelijo odškodnino zaradi kršitve prava Unije. Če pritožnik torej ni bil zadovoljen z odločitvami romunskih organov ali organov Združenega kraljestva, je lahko uporabil vsa nacionalna pravna sredstva, ki so mu bila na voljo.

9. Pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije in se je obrnil na varuha človekovih pravic. Menil je, da se njegova pritožba ne nanaša na kršitev nacionalne zakonodaje, temveč na dejstvo, da so romunski organi in organi Združenega kraljestva kršili svojo obveznost iz prava EU glede medsebojne komunikacije in sodelovanja v skladu z veljavnimi pravili.

Ugotovitve evropskega varuha človekovih pravic

10. Pritožnik je navedel, da romunski organi in organi Združenega kraljestva niso komunicirali in sodelovali med seboj glede njegovih pokojninskih pravic. Vendar informacije iz pritožbe kažejo, da so organi Združenega kraljestva pritožnika obvestili, da so aprila 2019 romunskim organom poslali zahtevo. Dejstvo, da romunski organi še naprej navajajo, da nimajo evidence o taki zahtevi, ne pomeni, kot je Komisija poudarila v dopisu z dne 6. maja 2019, da so organi Združenega kraljestva in/ali romunski organi kršili svojo obveznost medsebojnega komuniciranja in sodelovanja na področju socialne politike. Nasprotno, zdi se, da gre v tej zadevi za vprašanje, kako so pristojni organi Združenega kraljestva in Romunije obravnavali pritožnikov zahtevek za pokojnino.

11. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik podobne pritožbe že vložil pri mrežah SOLVIT UK in SOLVIT ROMANIA. Iz informacij, ki jih je predložil pritožnik, je razvidno, da ga je SOLVIT UK 24. maja 2019 obvestil, da „še vedno obravnava njegov primer“, da je romunske organe pozval, naj potrdijo, da so prejeli zahtevo organov Združenega kraljestva iz aprila 2019, in da bo SOLVIT UK pritožnika obvestil takoj, ko bo prejel „odgovor ali posodobitev“. Glede na to varuh človekovih pravic meni, da bi moral pritožnik počakati, da SOLVIT UK odgovori na njegovo pritožbo.

12. Če pritožnik ugotovi, da niti SOLVIT UK niti SOLVIT ROMANIA ne moreta zagotoviti rešitve za to zadevo, se varuh človekovih pravic strinja s Komisijo, da so nacionalna sodišča primernejša za obravnavo pritožnikovih posebnih pomislekov v zvezi z obravnavo njegovega zahtevka za pokojnino s strani ustreznih organov.

13. Zato varuh človekovih pravic na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, v tem primeru ne ugotavlja nepravilnosti ^[3].

Lambros Papadias

Vodja preiskav – enota 3

Strasbourg, 27. junij 2019

[1] Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je na voljo na naslednji povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A02004R0883-20140101.

[2] Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je na voljo na naslednji povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX%3A32009R0987.

[3] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadeve v skladu s členom 11 sklepa evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb.