Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je odvetnik, ki deluje v imenu gospoda B., ki je bil med letoma 1989 in 1994 začasni uslužbenec Evropske komisije.

2. Pritožnik je 8. marca 2010 Komisiji poslal dopis, v katerem je poudaril, da je glede na informacije, ki jih je predložil leta 2007, (i) g. B. s plačevanjem prispevkov pridobil pravice do pokojnine iz pokojninskega sistema Unije. Ker je B. zapustil Komisijo, preden je bil zaposlen najmanj deset let, (ii) je izgubil pravico do prejemanja pokojnine iz pokojninskega sistema Unije, zato so mu bili prispevki povrnjeni skupaj z obrestmi. V istem dopisu je pritožnik poudaril, da je Komisija v ustnem postopku v zadevi F-61/07 [1] trdila, da se lahko v skladu z veljavno zakonodajo pravice do pokojnine, pridobljene v okviru sistema EU, prenesejo na nemškega delodajalca kot pravice do pokojnine iz nacionalnega pokojninskega sistema. Delodajalec B. je tak prenos sprejel [2]. Vendar je bilo treba pred dejanskim prenosom nujno navesti znesek pokojninskih pravic, ki jih je B. dejansko pridobil. B. je ob odhodu iz Komisije prejel odpravnino, ki pa je bila sestavljena iz različnih zneskov in je zato ni bilo mogoče šteti za enako znesku pridobljenih pokojninskih pravic. Glede na navedeno je pritožnik prosil Komisijo, naj navede znesek pokojninskih pravic, ki jih je pridobil g. B.

3. Komisija je 9. marca 2010 poslala začasni odgovor. Pritožnik je 19. marca 2010 Komisijo spomnil na svojo obljubo, da bo poslal vsebinski odgovor, in poudaril nujnost zadeve.

4. Pritožnik je 4. maja 2010 poslal nov opomin. Navedel je, da je delodajalec B. večkrat zahteval, naj se ga obvesti o tem, kateri del odpravnine bi se lahko prenesel nanj, če bi se za položaj B. uporabljala zdaj veljavna pravila. Glede na navedeno je pritožnik poudaril, da v prvem koraku potrebuje informacije o tem, kateri zneski bi se v skladu z veljavnimi pravili lahko prenesli in kako bi se ta prenos izvedel. Zato je zaprosil, da se ga obvesti o ustreznih upravnih določbah. V drugem koraku je zahteval informacije o dejanskem prenosljivem znesku v primeru B. Pritožnik je ponovno poudaril, da odpravnine ni mogoče enačiti z zneskom pridobljenih pokojninskih pravic, in opozoril na nujnost zadeve. Navedel je tudi, da je zastopnik Komisije med ustnim postopkom v zadevi F-61/07 obljubil hiter odziv na zadevno težavo.

5. Komisija je v odgovoru z dne 7. julija 2010 poudarila, da zahtevanih informacij ni bilo mogoče predložiti in da se je v svoji prejšnji korespondenci sklicevala na „sodbo z dne 29. oktobra 2009“. Komisija je trdila, da nima ničesar dodati k tej izjavi.

6. Pritožnik je v dopisu z dne 30. julija 2010 navedel, da je v celoti seznanjen s sodbo v zadevi F-61/07, ki pa ni rešila problema gospoda B. V ustnem postopku pred Sodiščem za uslužbence so se stranke strinjale, da ta težava izhaja iz vrzeli v Kadrovskih predpisih v času dejanskega stanja, ki jo je treba zapolniti z utemeljenostjo in dobro presojo. Poudaril je tudi, da je po sodbi Sodišča za uslužbence eden od zastopnikov Komisije obljubil, da bo poiskal možno rešitev problema gospoda B. Glede na navedeno je izjavil, da še vedno čaka na predlog Komisije za rešitev tega problema.

7. Pritožnik se je 30. julija 2010 obrnil na varuha človekovih pravic. Pojasnil je, da je delodajalec B. pri izračunu zneska njegove pokojnine upošteval dejstvo, da je ob odhodu iz Komisije prejel odpravnino, in je zato znižal znesek njegove mesečne pokojnine.

8. Potem ko je varuh človekovih pravic začel preiskavo (glej odstavka 10 in 11 spodaj), ga je pritožnik obvestil, da je Komisija medtem odgovorila na njegov dopis z dne 30. julija 2010. Komisija mu je v odgovoru posredovala informacije o trenutno veljavnih pravilih in svoji praksi v zvezi s prenosi pokojninskih pravic. Hkrati je pritožnik poudaril, da problem gospoda B. ostaja nerešen.

Predmet preiskave

9. Pritožnik je v pritožbi predložil naslednjo trditev in trditev.

Trditev:

Komisija mu ni predložila informacij, ki jih je zahteval v dopisih z dne 8. marca in 4. maja 2010. Zlasti ni predložila informacij o (i) trenutno veljavnih pravilih in svoji praksi v zvezi s prenosi pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo zaposlenega pri Komisiji, v nacionalni sistem pokojninskega zavarovanja, (ii) in znesku pokojninskih pravic, ki bi jih bilo mogoče prenesti na delodajalca B., če bi se za njegov položaj uporabljala trenutno veljavna pravila.

Zahtevek:

Komisija bi morala zagotoviti zahtevane informacije.

Preiskava

10. Pritožba je bila posredovana predsedniku Komisije v mnenje. Komisija je mnenje predložila 21. januarja 2011. To mnenje je bilo posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je poslal 16. februarja 2011.

11. Varuh človekovih pravic je po proučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika sklenil, da potrebuje dodatne informacije za obravnavo te zadeve. Tako je 25. maja 2011 Komisijo zaprosil za dodatne informacije. Komisija je odgovorila 6. septembra 2011. Odgovor je bil posredovan pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je poslal 5. oktobra 2011.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodne ugotovitve

12. Glede na njuno dejansko povezavo se bosta pritožnikova trditev in trditev obravnavali skupaj.

A. O zatrjevani nepredložitvi informacij

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

13. Pritožnik je trdil, da mu Komisija ni predložila informacij, ki jih je zahteval v dopisih z dne 8. marca in 4. maja 2010. Zlasti ni predložila informacij o (i) trenutno veljavnih pravilih in svoji praksi v zvezi s prenosi pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo zaposlenega pri Komisiji, v nacionalni sistem pokojninskega zavarovanja, (ii) in znesku pokojninskih pravic, ki bi jih bilo mogoče prenesti na delodajalca B., če bi se za njegov položaj uporabljala trenutno veljavna pravila. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija predložiti zahtevane informacije.

14. Komisija je v svojem mnenju v bistvu navedla, da so mu bili različni elementi odpravnine, ki jo je prejel B., pojasnjeni leta 1994. Ker mu je bila izplačana odpravnina, je B. izgubil pravico do prejemanja pokojnine od Komisije. Komisija je navedla, da so informacije o sedanjih pravilih o prenosu pokojninskih pravic javno dostopne in da je bil pritožnik o tem ustrezno obveščen. Komisija je priznala, da pritožniku ni predložila izračuna pravic v skladu z veljavno zakonodajo, kot je zahteval, vendar je vztrajala, da mu zagotovi vse ustrezne informacije.

15. Komisija je tudi trdila, da je stališče pritožnika, da v starih kadrovskih predpisih obstaja vrzel v zvezi s prenosom pokojninskih pravic v nacionalne pokojninske sisteme, neutemeljeno. V zvezi s tem je navedla, da stari Kadrovski predpisi niso omogočali neposrednih prenosov pravic v nacionalne pokojninske sisteme, kar pa ne pomeni, da obstaja vrzel ali da je treba določbe novih Kadrovskih predpisov uporabiti retroaktivno. Poleg tega je Komisija trdila, da izračun pokojninskih pravic gospoda B. v skladu z veljavnimi pravili ne bi bil koristen. Razlog za to je dejstvo, da tak izračun ne bi temeljil na pravilih, ki se uporabljajo za položaj g. B., in bi torej temeljil na napačnih parametrih. Komisija je vztrajala, da je pravilno uporabila pravila, ki so veljala v zadevnem času.

16. Komisija je nazadnje navedla, da bi bili po navedbah pritožnika nemški organi pripravljeni sprejeti prenos. V zvezi s tem vidikom je Komisija menila, da je imel g. B. možnost prenesti odpravnino v nemški pokojninski sistem. Namesto tega se je odločil, da bo to subvencijo obdržal, in je zato sprejel vse posledice, ki so iz tega izhajale.

17. Pritožnik je v svojih pripombah v bistvu navedel, da problem gospoda B. ostaja nerešen.

18. Pritožnik je poleg tega trdil, da mnenje Komisije ni v skladu z njeno odločitvijo o pritožbi g. B. v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Komisija je v tej odločbi navedla, da se lahko nemški uradnik, ki je na dopustu pri svojem nacionalnem delodajalcu, izogne mirovanju pokojninskih pravic s prenosom prejetih zneskov na svojega delodajalca. Vendar je Komisija v svojem mnenju navedla, da stari kadrovski predpisi niso omogočali neposrednega plačila pokojninskih prispevkov ali neposrednega prenosa pokojninskih pravic v nacionalne pokojninske sisteme. Pritožnik je poudaril, da je bila taka možnost uvedena šele z novimi kadrovskimi predpisi. Če je Komisija zato trdila, da izračun pokojninskih pravic na podlagi trenutno veljavnih pravil za pritožnika ni mogoč, je bil B. žrtev vrzeli v sistemu, ki je bila medtem zapolnjena. Pritožnik je poudaril, da je Sodišče za uslužbence izrecno navedlo, da bo treba najti rešitev za g. B. Vendar je formalistični pristop Komisije preprečil rešitev problema. Pritožnik je opozoril tudi na pisne informacije, ki jih je prejel s portala Komisije „Tvoja Evropa“. Po teh podatkih znižanje nemške pokojnine B., ker je prejel odpravnino, ne bi bilo v skladu z nemškim pravom.

19. Glede na navedeno je pritožnik zaprosil varuha človekovih pravic, naj mu olajša iskanje sprejemljive rešitve.

20. Varuh človekovih pravic je v svoji zahtevi za dodatne informacije poudaril, da pritožnik ni izpodbijal, da so bili stari kadrovski predpisi v primeru g. B. pravilno uporabljeni. Poleg tega je navedel, da je pritožnik večkrat izjavil, da ne zahteva nobenih plačil poleg odpravnine, ki jo je Komisija izplačala g. B. Namesto tega je od Komisije zahteval informacije. Na te informacije se je nameraval opreti pri svojem poslovanju z nemškim pokojninskim organom, za katerega se je zdelo, da je pristojni organ za odločanje o vplivu, ki bi ga morala imeti odpravnina na nemško pokojnino B.

21. Varuhinja človekovih pravic je navedla, da glede na navedeno ni jasno, zakaj je Komisija zavrnila predložitev informacij, zajetih v drugem vidiku pritožnikove trditve. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo pozvala, naj navede in utemelji razloge za zavrnitev predložitve navedenih informacij ali, če takih razlogov ni, predloži zahtevane informacije.

22. Komisija je v svojem odgovoru ponovila, da so se pravila, ki urejajo pokojninske pravice, med reformo Kadrovskih predpisov leta 2004 spremenila. Glede na to, da se nova pravila niso uporabljala za pritožnikov primer, je trdila, da izračun v skladu z novimi pravili ne bi služil koristnemu namenu in ga nacionalni pokojninski organ morda ne bi mogel upoštevati. Komisija je tudi navedla, da bi se izračun pokojninskih pravic pritožnika v skladu z novimi pravili lahko razlagal kot sprejetje zahtevka gospoda B. v zvezi s tem, kar pa ni bilo tako.

23. Komisija je nato navedla, da je pritožnik tisti, ki sam opravi ustrezen izračun. Pojasnila je, da formula, ki jo je treba uporabiti v ta namen, temelji na členu 4 Sklepa Komisije C(2004) 1588 o splošnih izvedbenih določbah za člena 11 in 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom o prenosu pokojninskih pravic; člen 77(2) Kadrovskih predpisov; in člen 21 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Pojasnila je, da je treba v skladu s to formulo zadnjo osnovno mesečno plačo B. pomnožiti s številom delovnih let (v decimalkah) in aktuarsko vrednostjo, določeno z njegovo starostjo ob prenehanju zaposlitve. Komisija je predložila podrobnosti o vseh zneskih, ki jih je treba vnesti v formulo v primeru g. B., in menila, da je pritožbo v celoti obravnavala.

24. Pritožnik se je v svojih pripombah zahvalil varuhu človekovih pravic, tudi v imenu gospoda B., za njegova odločna prizadevanja za rešitev zadeve. Navedel je, da bo informacije, pridobljene od Komisije, uporabil v sodnih postopkih proti delodajalcu B. Dodal je, da se bo na varuha človekovih pravic ponovno obrnil le, če bo potreboval dodatno podporo.

Ocena varuha človekovih pravic

25. Da bi se izognili dvomom, varuh človekovih pravic meni, da je pomembno poudariti, da v obravnavani zadevi ne gre za zahtevek za plačilo poleg odpravnine, ki jo je Komisija nesporno izplačala B. Namesto tega gre za vprašanje, ali je Komisija pritožniku predložila informacije, ki jih je zahteval. Varuh človekovih pravic mora v tej zadevi obravnavati samo to vprašanje.

26. Varuhinja človekovih pravic meni, da je Komisija zagotovila informacije o: (i) trenutno veljavna pravila in njeno prakso v zvezi s prenosi pridobljenih pokojninskih pravic, zlasti v odgovoru na dopis pritožnika z dne 30. julija 2010, in (ii) kako izračunati znesek prenosljivih pokojninskih pravic, če so se trenutno veljavna pravila med preiskavo uporabljala za primer gospoda B. Zato je ugodila pritožnikovi trditvi. Glede na predložene informacije in ob upoštevanju pripomb pritožnika varuh človekovih pravic meni, da je Komisija zadevo rešila.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Komisija je zadevo rešila v zadovoljstvo pritožnika.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 7. novembra 2011

[1] Sodba z dne 27. oktobra 2009 v zadevi Gerhard Bauch proti Komisiji (F-61/07, še neobjavljena v ZOdl.).

[2] Čeprav se pritožnik sklicuje na "prenos", je iz njegove pritožbe jasno razvidno, da se ne namerava sklicevati na dejanski prenos iz pokojninskega sistema EU v nacionalno pokojninsko zavarovanje gospoda B. Namesto tega se postavlja vprašanje, kateri del odpravnine je treba pri izračunu nacionalne pokojnine B. šteti za enakovredne pridobljene pokojninske pravice.