Ozadje pritožbe

1. Skupno raziskovalno središče – Inštitut za referenčne materiale in meritve (v nadaljnjem besedilu: JRC-IRMM) je leta 2007 objavilo razpis za prijavo interesa za štipendije v enoti za referenčne materiale (v nadaljnjem besedilu: enota za referenčne materiale). Pritožnik je vložil vlogo (v nadaljnjem besedilu: vloga iz leta 2007). JRC-IRMM se je odločil, da bo pritožnika obravnaval kot drugo prosto delovno mesto v enoti „Varnost in kakovost hrane“ (v nadaljnjem besedilu: enota FSQ), vendar ga na koncu tudi ni izbral za to prosto delovno mesto.

2. Pritožnik je leta 2009 zaprosil za drugo štipendijsko mesto v enoti RM (v nadaljnjem besedilu: vloga iz leta 2009). Še enkrat, njegova vloga ni bila uspešna. JRC-IRMM je zaprosil, naj pojasni, zakaj njegova vloga ni bila ohranjena, in naj ga obvesti, ali so njegova znanja in spretnosti neustrezni. JRC-IRMM je odgovoril, da so pritožnikove izkušnje s „patogeni“preveč omejene.

3. Pritožnik se je ponovno obrnil na JRC-IRMM in navedel, da so bili po njegovem mnenju postopki zaposlovanja v zvezi s prijavama iz let 2007 in 2009 arbitrarni.

4. JRC-IRMM je 1. aprila 2009 odgovoril, da je upošteval stroge postopke zaposlovanja, ki niso bili samovoljni. V zvezi s prijavo iz leta 2007 je pojasnila, da se je natečajna komisija na podlagi pritožnikovega življenjepisa in dopisa, v katerem so bili navedeni razlogi za prijavo, odločila, da ga povabi na razgovor v enoto FSQ in ga nato po oceni uvrsti na sedmo mesto na rezervnem seznamu. Natečajna komisija je nato sklenila, da bodo mesta prejemnikov nepovratnih sredstev ponujena samo prvim trem kandidatom. V zvezi s prijavo za leto 2009 je natečajna komisija na podlagi pritožnikovega življenjepisa odločila, da so njegove izkušnje z ravnanjem s patogeni omejene, medtem ko ima zadostno število drugih kandidatov potrebne izkušnje ne le z bakterijami, temveč tudi z virusi. Takšne izkušnje so bile pomembne za novi laboratorij, v katerem naj bi izbrani kandidat delal.

5. Pritožnik se je nato spraševal, zakaj je bila prijava za delovno mesto v enoti RM iz leta 2007 prenesena na enoto FSQ in zakaj je JRC-IRMM leta 2007 zaposlil kandidate za enoto FSQ, ki niso imeli ustreznih izkušenj s čiščenjem beljakovin in molekularno biologijo.

6. JRC-IRMM je 14. aprila 2009 potrdil, da se je pritožnik leta 2007 prijavil za delovno mesto v enoti RM in ne v enoti FSQ. Navedlo je, da je odločitev, da se ga šteje za delovno mesto v enoti FSQ, temeljila na dejstvu, da je povezan z uslužbencem, ki že dela v enoti RM, in sicer z njegovo ženo, s katero bi moral, če bi bil imenovan, delati v okviru iste dejavnosti. V smernicah JRC-IRMM v zvezi z neposrednimi osebnimi odnosi je navedeno naslednje:

„ob upoštevanju potrebe po ločevanju med poklicnimi in zasebnimi dejavnostmi se priporoča, da osebje, ki ima neposredne osebne odnose, ne dela v isti enoti.“

V zvezi z izbirnim postopkom za kandidate za enoto FSQ je JRC-IRMM pojasnil, da so bili opravljeni razgovori in da so imeli kandidati predstavitve. Natečajna komisija je nato svojo odločitev utemeljila na „sposobnostih in komunikacijskih spretnostih“kandidatov ter navedla, da „je bilo mogoče, da profili izbranih kandidatov ne ustrezajo popolnoma profilu prostega delovnega mesta“. JRC-IRMM je nadalje pojasnil, da je izbirna komisija uporabila merila, v skladu s katerimi so bili kandidati, čeprav niso imeli zahtevanih delovnih izkušenj, ocenjeni glede na njihovo sposobnost za delo v skupini ter hitro učenje in prilagajanje. „Dobre komunikacijske spretnosti so bile zato ključni element pri odločitvi o zaposlitvi.“

7. Pritožnik je 7. maja 2009 pisal komisarju za znanost in raziskave (v nadaljnjem besedilu: komisar). Pojasnil je, da njegova žena dela kot pogodbena uslužbenka v enoti RM (po pogodbi, ki naj bi se iztekla septembra 2009) ter da se vsak dan ukvarja z molekularno biologijo in čiščenjem beljakovin. Izrazil je prepričanje, da je natečajna komisija leta 2007 za enoto RM izbrala kandidate, ki so bili manj izkušeni od njega, in da je bil zato postopek zaposlovanja v zvezi z njegovo prijavo za leto 2007 pomanjkljiv. Posebej je opozoril na dejstvo, da JRC-IRMM očitno meni, da nima komunikacijskih spretnosti, čeprav ima (a) doktorat, pridobljen v Združenem kraljestvu, in podoktorsko izobrazbo, pridobljeno v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju: ZDA), ter (b) svoj intervju v zvezi z delom, ki ga je predstavil na številnih univerzah, v laboratorijih ter podoktorskih društvih in združenjih v Evropi in ZDA. Zato je menil, da njegove komunikacijske sposobnosti ne bi mogle predstavljati težave. V zvezi s prijavo iz leta 2009 je pritožnik poudaril, da je njegova žena vnaprej obvestila vodjo enote RM, da se bo ponovno prijavil na delovno mesto v tej enoti. Vodja enote RM jo je obvestil, da njenega moža ne bo mogoče sprejeti na delovno mesto v tej enoti, dokler bo tam še naprej delala. Vendar je bil uradni odgovor JRC-IRMM, da nima potrebnih izkušenj. Tudi to je bilo nedosledno glede na izkušnje kandidatov, ki so bili na koncu zaposleni, in dejstvo, da je JRC-IRMM pritožnika v zvezi z njegovo prijavo iz leta 2007 obvestil, da navsezadnje izkušnje niso pomembne. Po mnenju pritožnika to kaže na dvojna merila. Poleg tega je pritožnik poudaril, da je edini kandidat, ki je vložil prijavo v roku 31. januarja 2009, zaradi česar je postal edini kandidat. Vendar je JRC-IRMM nato podaljšal rok in za enoto RM nazadnje zaposlil hčerko stalnega uslužbenca (ga. V. oziroma g. V.). Podobno je pritožnik poudaril, da se je žena vodje enote FSQ nedavno preselila iz enote FSQ v enoto RM. Pritožnik je zato podvomil, ali smernice JRC-IRMM za zaposlovanje veljajo za vse in ali so bile sploh objavljene kjer koli. Pritožnik je na koncu poudaril, da je bila njegova prijava za delovno mesto v enoti RM prenesena na enoto FSQ in da se nikoli ni nameraval prijaviti za delovno mesto v enoti FSQ. Pritožnik je izrazil mnenje, da bi moral JRC-IRMM zaposliti ljudi na podlagi njihovih zaslug in ne izključiti kandidatov zgolj zaradi njihovih osebnih odnosov z začasnimi uslužbenci. Poudaril je, da bi v primeru zaposlitve delal v isti enoti kot njegova žena, vendar ne v istem projektu ali akciji. Pritožnik ni razumel, zakaj bi ga bilo treba kaznovati, ker je želel biti blizu žene in njunih dveh hčera. Na koncu je dejal, da bi moral JRC-IRMM uporabljati Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter da bi morali biti njegovi postopki zaposlovanja predmet zunanje revizije.

8. Generalni direktor JRC je 11. junija 2009 odgovoril v imenu komisarja in navedel, da pritožnik ni bil diskriminiran in da niso bila uporabljena dvojna merila. Pismo generalnega direktorja je vsebovalo „opombo k spisu“ z dne 2. junija 2009, ki jo je podpisal direktor JRC-IRMM in v kateri je bilo navedeno, da izbirna komisija leta 2007 pritožnika ni uvrstila v ožji izbor, ker je bil poročen s članom osebja v enoti RM, s katerim bi moral sodelovati pri istem ukrepu. V skladu s kodeksom ravnanja Skupnega raziskovalnega središča (v nadaljnjem besedilu: kodeks ravnanja), ki je na voljo na intranetu Komisije, morajo biti poklicne in zasebne dejavnosti ločene. Izkušnje so pokazale, da je to zelo zdrav način varovanja in ohranjanja dobrega delovnega okolja. V obravnavani zadevi je JRC-IRMM odločilo, da dejstvo, da je pritožnik poročen z uslužbencem, ki je že delal na ukrepu in v enoti, v kateri bi delal, če bi bil izbran, ni združljivo s kodeksom ravnanja. Kot znak dobre volje je JRC-IRMM nato pritožnika obravnaval za drugo delovno mesto, ki je bilo v enoti FSQ. Čeprav se pritožnik ni neposredno prijavil na nobeno od treh razpoložljivih delovnih mest v enoti FSQ, ga je natečajna komisija ocenila za prosto delovno mesto, ki je najbolj ustrezalo njegovemu profilu. To je privedlo do tega, da je bil pritožnik uvrščen med zadnjih sedem kandidatov. Izbirna komisija je pri izvajanju postopka točkovanja ravnala strokovno. Uporabila je standardno mrežo in merila, kot so kakovost predstavitve, znanje znanstvenega področja, komunikacijske in jezikovne spretnosti, motivacija, vedenje in sposobnost razmišljanja. Interakcije pritožnika z izbirno komisijo med njegovim razgovorom ni bilo mogoče označiti kot uspešne. Poleg tega nobeden od kandidatov, s katerimi je bil opravljen razgovor, ni bil zaposlen za zadevno delovno mesto. V zvezi s prijavo za leto 2009 je generalni direktor pojasnil, da izbirna komisija pritožnika ni uvrstila v ožji izbor, ker njegove izkušnje niso bile povezane s patogeni za živila, kar je bilo eno od ključnih meril za to delovno mesto. Odločitev v obravnavani zadevi je torej temeljila na primerjalni analizi izkušenj in kvalifikacij, pri čemer ni bilo nikakršne diskriminacije. Generalni direktor je pojasnil, da je bila žena vodje enote FSQ dolgo na porodniškem in starševskem dopustu, po vrnitvi na delo pa je bila premeščena v drugo enoto, ko je bil njen mož imenovan za vodjo enote FSQ. V zvezi s položajem gospe V. je bilo pritožnici povedano, da se je prijavila na podoktorsko delovno mesto v enoti RM, da bi delala na projektu za raziskave in razvoj referenčnih materialov v podporo okoljskim politikam, in da gospod V. dela kot laboratorijski tehnik za predelovalni sektor, ki je prav tako v enoti RM. Vendar so bile njihove lokacije dela in dejavnosti popolnoma neodvisne, kar je zagotovilo, da ni bilo navzkrižja interesov.

9. Pritožnik je 15. junija 2009 odgovoril, pri čemer se je skliceval na vlogo iz leta 2007. Navedel je, da čeprav je njegova žena delala v enoti RM, ni delala na isti akciji, na kateri bi delal. Poudaril je, da ne more dostopati do kodeksa ravnanja, ki je na voljo samo na intranetu Komisije. Opozoril je, da je generalni direktor potrdil, da lahko sorodniki delajo v isti enoti, vendar ne na istem ukrepu. Poudaril je, da je bila njegova vloga za enoto RM prenesena na enoto FSQ, čeprav je v njegovem primeru veljalo ravno to. Menil je, da je to primer uporabe dvojnih meril. Pritožnik je nato poudaril, da bo V., ko bo začela proizvajati referenčne materiale, te obdelala v predelovalnem sektorju, kjer je delal njen oče. To bi povzročilo navzkrižje interesov. V zvezi z ženo vodje enote FSQ je pritožnica poudarila, da je bila premeščena šele po tem, ko je njen mož postal vodja te enote. Zato so nekaj časa delali v isti enoti. V zvezi s člani izbirne komisije, ki so ga ocenjevali, je pritožnik poudaril, da so kemiki in da leta 2008 niso objavili ničesar o molekularni biologiji ali čiščenju beljakovin. Zato jih ni štel za pristojne za ocenjevanje kandidata za prosto delovno mesto na raziskovalnem področju, ki ni bilo povezano s kemijo.

10. Generalni direktor Skupnega raziskovalnega središča, ki je prav tako deloval v imenu komisarja, je 8. julija 2009 podal „opombo k spisu“, v kateri je zavrnil zgoraj navedene trditve pritožnika. Pojasnil je, da je bilo leta 2007 jasno, da bi pritožnik in njegova žena delala na isti akciji, če bi bil izbran. Izbirna komisija je zato predlagala, da se pritožnikova prijava predloži enoti FSQ, v kateri je bilo prosto delovno mesto za štipendije, podobno tistemu v enoti RM, s čimer bi se izognili morebitnemu navzkrižju interesov. Pojasnil je, da lahko do kodeksa ravnanja dostopa le osebje Skupnega raziskovalnega središča prek njegovega intraneta in da v zvezi z zaposlovanjem družinskih članov navaja naslednje:

„Cilj Skupnega raziskovalnega središča je izbrati in zaposliti najboljše razpoložljivo osebje na podlagi potrebnega profila ter kvalifikacij in strokovnega znanja kandidatov. Dejstvo, da so kandidati kakor koli povezani z družinskimi vezmi ali odnosi z osebjem Skupnega raziskovalnega središča, ne bi smelo biti element izbora. Res je, da so kandidati, ki so tesno povezani s članom osebja Skupnega raziskovalnega središča, bolje obveščeni o delovnih pogojih in priložnostih, ki jih ponuja Skupno raziskovalno središče.

Skupno raziskovalno središče je sprejelo prostovoljni pristop, da bi se preprečilo, da bi bili člani osebja in odbori za zaposlovanje v položaju morebitnega navzkrižja interesov, in da bi se s sprejetjem kodeksa ravnanja o zaposlovanju družinskih članov povečala prepoznavnost integritete organizacije.

Kodeks ravnanja zajema naslednje vidike:

- Kandidati, ki imajo družinske vezi ali odnose z osebjem Skupnega raziskovalnega središča, ne bodo deležni prednostne obravnave.

- Kandidati za delovno mesto v Skupnem raziskovalnem središču so vabljeni, da med izbirnim postopkom navedejo svoje družinske vezi ali odnose s člani osebja Skupnega raziskovalnega središča.

- Člani izbirne komisije morajo sporočiti vsa navzkrižja interesov, povezana s kandidati za delovno mesto, in se umakniti iz postopka.

– Če je za izbor predlagan kandidat z družinskimi vezmi, mora biti to dokumentirano v poročilu izbirne komisije, da se lahko odločitev organa za imenovanja sprejme popolnoma pregledno.“

Generalni direktor je trdil, da so se za pritožnika V. in V. uporabljala ista pravila. Poleg tega je poudaril, da zadevni oče in hči nista delala na isti tožbi. Poleg tega je poudaril, da je enota RM delovala v okviru sistema vodenja kakovosti, ki je bil "akreditiran v skladu z ISO Guide 34 in ISO 17025 ... Akreditacija je pomembna za primer V. in V., saj preprečuje morebitno navzkrižje interesov med očetom in hčerjo pri določanju prednostnih nalog za projekte, pri katerih je predvidena materialna proizvodnja. „Povezano s tem je bila žena vodje enote FSQ na dopustu, ko je bil njen mož imenovan za vodjo enote. Po vrnitvi je bila takoj premeščena v enoto RM, pri čemer je njeno uspešnost v tej enoti ocenjeval generalni direktor JRC-IRMM kot vršilec dolžnosti vodje enote FSQ, in ne njen mož. Nazadnje je navedel, da je bila izbirna komisija sestavljena iz dveh vodij dejavnosti FSQ in več višjih znanstvenikov ter da ji je predsedoval vodja enote FSQ. Natečajna komisija je ugotovila, da predstavitev in uspešnost pritožnika med razgovorom nista združljivi s profilom delovnega mesta in zahtevanimi merili. Zavrnjena sta bila tudi dva druga pritožnika. Zato je bil razpis za štipendije pri enoti FSQ ponovno objavljen in je bil še vedno odprt.

11. Generalni direktor je 21. decembra 2009 ponovno izpodbijal pritožnikove trditve o diskriminaciji in dvojnih merilih. Pojasnil je, da je prva faza postopka zaposlovanja, v kateri je sodeloval pritožnik, vključevala začetno oceno dokumentov kandidatov, da bi izbrali tiste kandidate, katerih profili so najbolj ustrezali zahtevam, opisanim v opisu delovnega mesta. To je bilo storjeno ne glede na državljanstvo, etnično pripadnost ali spol prosilcev. V drugi fazi so bili kandidati z ožjega seznama povabljeni na razgovor. Natečajna komisija je v fazi razgovora opravila primerjalno oceno uspešnosti vsakega kandidata, pri čemer je upoštevala njegovo formalno usposabljanje, izkušnje na tem področju, znanstvene objave, komunikacijske in jezikovne spretnosti ter sposobnost razumevanja. Pritožnik ni izpolnjeval zahtevanih meril iz opisa delovnega mesta in zato ni bil uvrščen na seznam uspešnih kandidatov. Nobeden od drugih kandidatov, ki so se prijavili za štipendijo, objavljeno v okviru istega razpisa za enoto FSQ, ni bil zaposlen. Generalni direktor je nadalje navedel, da kodeks ravnanja Skupnega raziskovalnega središča ni podrobna uredba, ki bi omogočala izvajanje nekaterih presoj pri njegovi uporabi.

12. Medtem se je pritožnik 9. novembra 2009 obrnil na varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

13. Pritožnik je trdil, da je JRC-IRMM napačno obravnaval njegove vloge za štipendije v enoti RM. Zlasti je trdila, da je bila zavrnitev njene prijave za delovno mesto v tej enoti iz leta 2007 na podlagi njenega zakonskega razmerja z uslužbencem iz iste enote nepravična.

14. Pritožnik je tudi trdil, da je bila zavrnitev njegove vloge za štipendijo v enoti RM iz leta 2009 na podlagi njegovih domnevnih omejenih izkušenj s patogeni napačna.

15. Pritožnik je trdil, da bi mu moral JRC-IRMM (i) plačati finančno nadomestilo ali (ii) mu ponuditi delovno mesto, za katero se je prijavil septembra 2009.

16. Pritožnik je v svojih pripombah navedel številne nove trditve in trditve, ki so se nanašale na nadaljnji razpis za prijavo interesa za štipendije pri JRC-IRMM, za katere se je prijavil, in na razmerje med različnimi državljanstvi ljudi, ki delajo za JRC-IRMM. Varuh človekovih pravic je pritožnika pozval, naj mu predloži novo pritožbo v zvezi z njim, če tako želi, potem ko je pri Komisiji opravil ustrezne predhodne upravne postopke [1].

Preiskava

17. Varuh človekovih pravic je 22. januarja 2010 pritožbo posredoval predsedniku Komisije v mnenje.

18. Varuh človekovih pravic je 4. junija 2010 prejel mnenje Komisije, ki ga je skupaj s pozivom k predložitvi pripomb posredoval pritožniku. Varuh človekovih pravic je pripombe pritožnika prejel 15. junija 2010.

19. Varuhinja človekovih pravic po skrbni obravnavi mnenja in pripomb ni bila zadovoljna, da se je Komisija ustrezno odzvala na pritožbo. Zato je v skladu s členom 3(6) svojega statuta Komisiji predložil osnutek priporočila. Izvod osnutka priporočila je bil poslan pritožniku v vednost. Pritožnik je nato v elektronskem sporočilu varuhu človekovih pravic podal pripombe na osnutek priporočila. Menil je, da je nemogoče, da bi ga Skupno raziskovalno središče kdaj obravnavalo kot kandidata za zaposlitev.

20. Varuh človekovih pravic je 23. junija 2011 prejel odgovor Komisije, ki ga je skupaj s pozivom k predložitvi pripomb posredoval pritožniku. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

Analiza in sklep varuhinje človekovih pravic

A. Trditev v zvezi s tožbo iz leta 2009

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

21. Pritožnik je trdil, da je bila zavrnitev njegove vloge za štipendijo v enoti RM iz leta 2009, ki je temeljila na njegovih domnevnih omejenih izkušnjah s patogeni, napačna.

22. Pritožnik je v podporo tej trditvi trdil, da je bil resnični razlog za zavrnitev njegove prošnje njegovo zakonsko razmerje z uslužbencem v tej enoti.

23. Komisija je v svojem mnenju poudarila, da vloga iz leta 2009 ni bila zavrnjena in se je štela za upravičeno. Vendar pritožnik ni bil uvrščen v ožji izbor med kandidati, ki so se šteli za najbolje usposobljene za delovno mesto, ker njegove izkušnje niso bile povezane s patogeni za živila, kar je bilo eno od ključnih meril za zadevno delovno mesto.

Ocena varuha človekovih pravic

24. Po proučitvi ustrezne korespondence JRC-IRMM s pritožnikom (povzete v odstavkih 4 in 8 zgoraj) je varuh človekovih pravic ugotovil, da je JRC-IRMM dejansko ocenil pritožnikov življenjepis in ugotovil, da so njegove izkušnje na področju, pomembnem za zadevno delovno mesto [2], omejene.

25. Pritožnik ni predložil zadostnih dokazov, ki bi vzbudili dvom o zgornji oceni JRC-IRMM in s tem postavili pod vprašaj njegove razloge, zakaj ga ni štel za zadevno prosto delovno mesto.

26. Glede na navedeno varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v zvezi s tem vidikom pritožbe.

B. Trditev v zvezi s tožbo iz leta 2007 in z njo povezana trditev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

27. Pritožnik je trdil, da je bila njegova vloga za štipendijo v enoti RM iz leta 2007 neupravičeno zavrnjena na podlagi njegovega zakonskega razmerja z uslužbencem, ki dela v isti enoti.

28. Pritožnik je v podporo tej trditvi trdil, da:

(a) v skladu s kodeksom ravnanja Skupnega raziskovalnega središča o zaposlovanju družinskih članov „dejstvo, da so kandidati kakor koli povezani z družinskimi vezmi ali odnosi z osebjem Skupnega raziskovalnega središča, ne bi smelo biti element izbora“(poudarek dodan);

(b) v JRC-IRMM so bili še drugi uslužbenci, ki so delali ali so delali skupaj v istih enotah in so zato kršili "smernice Skupnega raziskovalnega središča glede neposrednih osebnih odnosov". V skladu z elektronskim sporočilom JRC-IRMM z dne 14. aprila 2009 je bilo v teh smernicah priporočeno, da „osebje, ki ima neposredne osebne odnose, ne sme delati v isti enoti“(poudarek dodan); in

(c) JRC-IRMM ni upošteval Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter zlasti pritožniku in njegovi družini ni omogočil skupnega življenja.

29. Pritožnik je trdil, da bi mu moral JRC-IRMM (i) plačati finančno nadomestilo ali (ii) mu ponuditi delovno mesto, za katero se je prijavil septembra 2009.

30. Komisija je v svojem mnenju zavrnila pritožnikovo trditev in trditev. V zvezi s tem se je sklicevala na pojasnila JRC-IRMM v svojih dokumentih in dopisih z dne 2. in 11. junija, 8. julija in 21. decembra 2009.

31. Komisija je zlasti trdila, da se izvleček iz kodeksa ravnanja ne uporablja za položaj pritožnika in da se zdi, da je bil citiran zunaj konteksta. Po mnenju Komisije bi bilo treba celotno ponudbo iz dopisa Skupnega raziskovalnega središča z dne 8. julija 2009 razlagati tako, da dejstvo, da so v Skupnem raziskovalnem središču zaposleni sorodniki/družinski člani, kandidatom, ki se prijavljajo na delovna mesta v Skupnem raziskovalnem središču, ne bi smelo dajati nobene prednosti pred drugimi kandidati. Takšni kandidati med izbirnim postopkom ne smejo biti deležni prednostne obravnave in ne bi smeli imeti možnosti, da v tem postopku poiščejo pomoč od družinskih članov, ki so že zaposleni v JRC, ali prek njih. Podobno bi morali zadevni družinski člani v takih okoliščinah prijaviti tveganje morebitnega navzkrižja interesov.

32. V zvezi z osebami, za katere je pritožnik ugotovil, da so delale v istih enotah, je Komisija trdila, da so bile zadevne osebe, čeprav so bile (ali so bile) zaposlene v isti organizacijski enoti (enoti), podvržene različnim hierarhičnim organom in da se njihova področja odgovornosti niso prekrivala.

33. Nazadnje je Komisija navedla, da je Skupno raziskovalno središče podprlo načela, na katerih temeljita Evropska listina za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Svojemu osebju je na primer pomagala na več načinov, kar je družinam omogočilo, da so se preselile skupaj, v bližini JRC-IRMM pa je bila tudi evropska šola. Komisija je trdila, da je JRC-IRMM pri uporabi priporočil in smernic iz Listine upošteval omejitve, določene z notranjimi pravili in praksami Komisije glede zaposlovanja, katerih cilj je izbrati najboljše kandidate za dana delovna mesta. Zato družinski vidiki ne morejo prevladati nad vidiki pravil in postopkov.

Ocena varuha človekovih pravic, na podlagi katere je bil pripravljen osnutek priporočila

34. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je smiselno, da Skupno raziskovalno središče sprejme politiko, v skladu s katero med člani iste družine, ki delajo v isti enoti, ne bi smelo biti hierarhičnih odnosov.

35. Vendar je varuh človekovih pravic presenečeno ugotovil, da v skladu z notranjimi smernicami Skupnega raziskovalnega središča o neposrednih osebnih odnosih osebje z družinskimi povezavami ne more delati skupaj v isti enoti (ali pri istem ukrepu)[3], ker bi bilo treba v skladu z njegovim kodeksom ravnanja njihove poklicne in zasebne dejavnosti ločiti, da bi „zaščitili in ohranili dobro delovno okolje“v Skupnem raziskovalnem središču – IRMM [4].

36. Na začetku je bilo vredno upoštevati dobro znane primere slavnih znanstvenikov, ki so kot pari s sodelovanjem prispevali k napredku znanosti. Varuh človekovih pravic tako ni videl nobenega razloga, zakaj znanstveni strokovnjaki, kot sta pritožnik in njegova žena, načeloma ne bi mogli delati v isti enoti (ali pri istem ukrepu) JRC-IRMM, če imajo potrebno znanje in izkušnje za uspešen razvoj določenega projekta ali ukrepa. V zvezi z morebitnim hierarhičnim odnosom med pritožnikom in njegovo ženo, če bi sodeloval z njo pri zadevnem ukrepu, je varuh človekovih pravic poudaril, da to nikoli ni bilo vprašanje v argumentih JRC-IRMM ali Komisije. Poleg tega se je zdelo, da JRC-IRMM sam ni menil, da je treba njegove smernice ali kodeks ravnanja strogo upoštevati, saj so družinski člani delali in so delali skupaj v vsaj eni enoti JRC-IRMM.

37. Varuh človekovih pravic je nadalje opozoril, da bi morale institucije ustrezno upoštevati dobro počutje svojega osebja [5] in da bi po njegovem mnenju to moralo vključevati tudi družinsko življenje. Institucije bi morale čim bolj sodelovati pri ohranjanju družin skupaj.

38. Praktično gledano pa je to lahko težavno za družine, v katerih sta eden ali oba starša znanstvenika, ki delata za JRC. Če sta na primer oba zakonca znanstvena strokovnjaka, je lahko eden od njiju zaposlen v enem od inštitutov Skupnega raziskovalnega središča s sedežem na primer v Geelu, Pettnu ali Ispri, drugi zakonec pa bi nato težko našel znanstveni položaj v istem, razmeroma majhnem mestu, kjer koli zunaj istega inštituta Skupnega raziskovalnega središča.

39. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic najprej opozoril na pritožnikovo sklicevanje na Evropsko listino za raziskovalce, ki določa, da morajo biti delovni pogoji primerni za združevanje družine, dela, otrok in poklicne poti; in drugič, njegovo sklicevanje na Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, za katerega se zdi, da ne določa, da bi moral osebni status raziskovalcev povzročiti omejevanje njihovih možnosti za zaposlitev [6].

40. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala, da bi si moral JRC-IRMM prizadevati za izbiro in zaposlitev najboljšega razpoložljivega osebja. V ta namen bi morala preučiti kvalifikacije in strokovno znanje vsakega kandidata, da bi našla kandidata, katerega profil najbolj ustreza zahtevam prostega delovnega mesta. V zvezi s tem je poudaril, da je JRC-IRMM iz svojega kodeksa ravnanja sam navedel, da „dejstvo, da so kandidati kakor koli povezani z družinskimi vezmi ali odnosi z uslužbenci JRC, ne bi smelo biti element izbora“. (poudarek dodan)

41. Varuhinja človekovih pravic to določbo razume tako, da med izbirnim postopkom dejstvo, da je kandidat zaradi družinskih vezi ali razmerij kakor koli povezan s članom osebja JRC-IRMM, ne bi smelo vplivati na izbirni postopek niti v korist niti v škodo tega kandidata. Poleg tega se zdi, da je ta razlaga združljiva s kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

42. Vendar je bilo jasno, da je bil edini razlog, da je JRC-IRMM zavrnil pritožnikovo prošnjo za štipendijo za leto 2007 v enoti RM, dejstvo, da je bil poročen z uslužbencem, zaposlenim v tej enoti, s katerim bi moral delati, če bi bil izbran. JRC-IRMM svoje odločitve ni utemeljil na oceni pritožnikovih kvalifikacij ali izkušenj za zadevno delovno mesto.

43. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da se je Komisija v svojem mnenju sklicevala na primere morebitnih navzkrižij interesov, opisane v kodeksu ravnanja Skupnega raziskovalnega središča. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala, da prosilcem pri njihovih prošnjah ne bi smeli pomagati družinski člani, ki že delajo za JRC-IRMM. Če bi bil namreč družinski član član člana natečajne komisije, ki ocenjuje njegovega zakonca ali sorodnika, ali splošneje, če bi bil na položaju, ki bi lahko vplival na zaposlitev kandidata, bi lahko vsako tako sodelovanje povzročilo navzkrižje interesov [7]. Vendar se v tem primeru zdi, da pritožnikova žena ni zasedla nobenega od zgoraj navedenih položajev. Podobno niti JRC-IRMM niti Komisija varuhu človekovih pravic nista predložila nobenih dokazov, da je pritožnik leta 2007 zaprosil za kakršno koli pomoč od svoje žene ali prek nje.

44. Poleg tega, kot je poudarilo samo JRC-IRMM, se je profil, potreben za prosto delovno mesto v enoti FSQ, na koncu razlikoval od profila pritožnika [8]. Z upravnega vidika je JRC-IRMM s prenosom pritožnikove vloge iz leta 2007 uporabil tudi dva različna izbirna postopka, ki bi ju bilo treba obravnavati ločeno.

45. Glede na vse navedeno je varuh človekovih pravic sklenil, da JRC-IRMM ni upravičeno obravnaval pritožnikovega zakonskega razmerja s članom svojega osebja kot podlago za premestitev pritožnikove prijave iz leta 2007 za delovno mesto štipendista v enoti RM v drugo prosto delovno mesto štipendista v enoti FSQ. To je bil primer nepravilnosti.

46. Če varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti, mora v skladu s svojim statutom, kolikor je to mogoče, poiskati sporazumno rešitev za njihovo odpravo in zadovoljiti pritožnika. Vendar v tem primeru ni bilo mogoče najti sporazumne rešitve, ker pritožnikovih trditev ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, pritožnik je sicer trdil, da se nikoli ni nameraval prijaviti na prosto delovno mesto v enoti FSQ, vendar se je kljub temu udeležil razgovora za to delovno mesto. Drugič, in kar je še pomembneje, pritožniku ni uspelo dokazati, da bi mu bilo, če bi bila njegova prošnja za štipendijo v enoti RM dejansko obravnavana, nujno ponujeno zadevno delovno mesto. Glede na vse navedeno je varuh človekovih pravic sklenil, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je pritožnik utrpel škodo zaradi zgoraj ugotovljene nepravilnosti [9].

47. Varuh človekovih pravic je kljub temu menil, da imajo ugotovitve iz točk od 35 do 44 zgoraj splošne posledice za osebje JRC, zato mu je treba nameniti ustrezno pozornost. Poleg tega bi se moral JRC-IRMM vsaj opravičiti pritožniku za nepravilnost, do katere je prišlo. Varuh človekovih pravic je zato v skladu s členom 3(6) svojega statuta Komisiji predložil osnutek priporočila, naj:

„JRC-IRMM bi se moral pritožniku opravičiti, ker je zavrnitev njegove vloge iz leta 2007 za njegovo enoto RM utemeljil na njegovem zakonskem razmerju s članom osebja te enote.

Skupno raziskovalno središče bi moralo zagotoviti, da samo to dejstvo ne bi pozitivno ali negativno vplivalo na izbirni postopek za prosta delovna mesta v njegovih inštitutih, ki vključuje kandidate, ki so lahko zaradi družinskih vezi ali razmerij povezani z osebjem, ki že dela v teh inštitutih. Prav tako se ne sme uporabljati kot edina utemeljitev za zavrnitev prijave takega kandidata.

Brez poseganja v navedeno bi moralo Skupno raziskovalno središče ponovno pregledati svoj veljavni kodeks ravnanja pri zaposlovanju družinskih članov in svoje smernice v zvezi z neposrednimi osebnimi odnosi svojega osebja, da bi svojim zaposlenim zagotovilo delovne pogoje, ki omogočajo združevanje njihove poklicne dejavnosti z družinskim življenjem.

Skupno raziskovalno središče bi moralo svoj kodeks ravnanja in smernice objaviti na svoji spletni strani.“

Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila

48. Komisija je odgovorila, da se v veliki meri strinja z oceno primera, ki jo je opravil varuh človekovih pravic, in je sprejela njegov osnutek priporočila brez pridržkov. Vendar je poudarila, da je odločitev JRC-IRMM, da zavrne pritožnikovo vlogo iz leta 2007, temeljila na takrat veljavnem kodeksu ravnanja JRC. Ta odločitev je bila torej sprejeta v dobri veri in nikakor ni bila pristranska do pritožnika. Ne glede na to dejstvo se je Komisija pritožniku opravičila, ker je zavrnitev njegove prošnje za štipendijo iz leta 2007 v enoti RM utemeljila izključno z njegovim zakonskim razmerjem z uslužbencem v tej enoti.

49. Komisija pregleduje kodeks ravnanja Skupnega raziskovalnega središča, ki je že bil odstranjen s spletišča Intranet Skupnega raziskovalnega središča. Obravnavala bo vprašanje zaposlovanja družinskih članov, tako da bo pojasnila prakso, ki se bo v skladu z osnutkom priporočila varuha človekovih pravic uporabljala v takih primerih v prihodnosti. V revidiranem kodeksu ravnanja bo velik poudarek na zagotavljanju popolne preglednosti in nepristranskosti v postopku zaposlovanja družinskih članov, kar bo omogočilo zmanjšanje tveganja izgube ugleda. Ko bo novi kodeks ravnanja dokončan, bo objavljen na intranetu in spletnih straneh Skupnega raziskovalnega središča. Kopija novega kodeksa ravnanja Skupnega raziskovalnega središča bo poslana varuhu človekovih pravic.

50. Odgovor Komisije je bil poslan pritožniku, da predloži svoje pripombe. Pritožnik v zvezi s tem odgovorom ni predložil pripomb.

Ocena varuha človekovih pravic na podlagi njegovega osnutka priporočila

51. Varuh človekovih pravic toplo pozdravlja zelo pozitivne pobude Komisije, sprejete kot odgovor na osnutek priporočila, ki izhaja iz njegove preiskave o tem, kako JRC obravnava pritožnikovo vlogo iz leta 2007.

52. Glede na vsebino odgovora Komisije je varuhinja prepričana, da bo Skupno raziskovalno središče na podlagi novega kodeksa ravnanja v celoti spoštovalo načela iz Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti načela v zvezi s svobodo izbire poklica in pravico do dela [10], nediskriminacijo [11], družinskim in poklicnim življenjem [12] ter pravico do dobrega upravljanja [13].

53. Varuhinja človekovih pravic zato verjame, da bodo zgoraj navedena načela v celoti spoštovana, če se bo pritožnik v prihodnosti odločil, da se ponovno prijavi na delovna mesta v Skupnem raziskovalnem središču. Pritožnik se zato ne bi smel bati, da bo vloga, ki jo bo morda želel predložiti JRC v prihodnosti, ocenjena na podlagi drugih razlogov, kot so tisti, ki se objektivno nanašajo na njegove kvalifikacije in strokovno znanje v primerjavi z zahtevami zadevnega delovnega mesta.

54. Nazadnje varuh človekovih pravic ceni, da je Skupno raziskovalno središče upoštevalo njegov osnutek priporočila in se opravičilo pritožniku. V skladu s tem varuh človekovih pravic primer zaključi.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav te pritožbe zaključi z naslednjimi ugotovitvami:

Varuh človekovih pravic pozdravlja pozitivne pobude Komisije, sprejete kot odgovor na osnutek priporočila, ki izhaja iz njegove preiskave o tem, kako je JRC obravnaval pritožnikovo vlogo iz leta 2007. Ceni, da je Skupno raziskovalno središče upoštevalo njegov osnutek priporočila in se opravičilo pritožniku. V skladu s tem varuh človekovih pravic primer zaključi.

Pritožnik in predsednik Komisije bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 14. oktobra 2011

---

[1] Glej člen 2(4) statuta varuha človekovih pravic: „Pritožbo je treba vložiti v dveh letih od datuma, ko je pritožnik izvedel za dejstva, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah in organih.“

[2] V elektronskem sporočilu JRC-IRMM pritožniku z dne 1. aprila 2009 je navedeno: „Odločeno je bilo, da vas ne bomo povabili, ker je vaš življenjepis pokazal omejene izkušnje z ravnanjem s patogeni, [kar] je pomembno merilo za vodenje mikrobiološkega laboratorija varnostne kategorije 3 (ki bo novi laboratorij, v katerem naj bi delal tudi izbrani kandidat).“V skladu z „opombo k spisu“ Skupnega raziskovalnega središča in Mednarodnega odbora za spremljanje bolezni (IRMM) z dne 2. junija 2009 pritožnik „ni bil uvrščen v ožji izbor, ker njegove izkušnje niso povezane s patogeni za živila, kar je bilo eno od meril za to delovno mesto. Spet je odločitev temeljila na primerjalni analizi izkušenj in kvalifikacij..."

[3] Elektronsko sporočilo JRC-IRMM pritožniku z dne 14. aprila 2009 je vsebovalo naslednje izjave: „Res je, da ste se prijavili za enoto RM in ne za enoto FSQ, vendar ker ste povezani s članom osebja, ki dela v enoti RM, moramo upoštevati smernice JRC v zvezi z neposrednimi osebnimi odnosi, v katerih je navedeno: „Ob upoštevanju potrebe po ločitvi med poklicnimi in zasebnimi dejavnostmi je priporočljivo, da osebje, ki ima neposredne osebne odnose, ne dela v isti enoti.“ Ker bi delali za isto dejavnost kot vaša žena, se je odbor zato odločil, da vas ne bo povabil v enoto RM, temveč v enoto FSQ.“

[4] V „opombi k spisu“ JRC-IRMM z dne 2. junija 2009 so bile navedene naslednje izjave: „ker je prednostna naloga vedno zaposliti najboljše razpoložljive kandidate, ki temeljijo izključno na njihovih kvalifikacijah, strokovnem znanju in sposobnostih, kot to potrebujejo službe, ki zaposlujejo, kodeks ravnanja upošteva tudi potrebno ločevanje med poklicnimi in zasebnimi dejavnostmi. Izkušnje kažejo, da je to zelo zdrav način za zaščito in ohranjanje dobrega delovnega okolja. V zadevnem primeru je bilo ugotovljeno, da zakonsko razmerje [pritožnika] z že vpisanim uslužbencem ni združljivo s kodeksom ravnanja, ker ponujena delovna mesta niso bila le v isti enoti IRMM, ampak bi poleg tega obe osebi delali v istem ukrepu v enoti RM. Zato je jasno, da je bila moja odločitev, da kot organ za imenovanja (pritožnika ne povabim na delovno mesto RM, temveč ga povabim na drugo delovno mesto v enoti FSQ) sprejeta kot dejanje dobre volje za pritožnika).“

[5] Glej med drugim sodbo Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 11. septembra 2008 v zadevi F-135/0, Daniele Smadja proti Evropski komisiji, še neobjavljena, točka 37 (v izvirniku v francoščini): „[...] lorsqu’elle se prononce sur la situation d’un fonctionnaire, l’autorité compétente prenne en considération l’ensemble des éléments susceptibles de déterminer sa décision et que, ce faisant, elle tienne compte non seulement de l’intérêt du service, mais aussi de celui du fonctionnaire concerné [...]“

[6] Evropska listina raziskovalcev določa, da bi si morali „delodajalci in/ali financerji [...] prizadevati za zagotovitev delovnih pogojev, ki raziskovalcem in raziskovalkam omogočajo združevanje družine in dela, otrok in poklicne poti“. Niti pritožnik niti Komisija varuhu človekovih pravic nista predložila kopije navedene listine ali kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Ustrezni dokumenti, kot jih vidi varuh človekovih pravic, so na voljo na http://ec.europa.eu/eracareers/pdf/am509774CEE_EN_E4.pdf.

[7] V skladu s spletno stranjo Komisije „HR & Administration“ o navzkrižju interesov,„določeno v kadrovskih predpisih (člen 11a), vam je med opravljanjem nalog prepovedano obravnavati katero koli zadevo, v kateri imate neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko ogrozil vašo neodvisnost in s tem interese Komisije. Takšne situacije se lahko pojavijo, kadar: [(i)] obstaja neka povezava med vašim delom in vašimi zasebnimi interesi ali interesi vaše družine ali partnerja; [(ii)] ste se znašli v položaju, ki bi lahko razumno privedel do obtožbe o pristranskosti ali pristranskosti glede na vaše osebne interese [...]“

[8] V skladu z „obvestilom k spisu“ z dne 2. junija 2009 je pritožnik „glede na oceno za ... natečaj, ki je bil najbližje njegovemu ozadju“ (poudarek dodan). V zvezi s tem dopis Skupnega raziskovalnega središča z dne 21. decembra 2009, naslovljen na pritožnika, vsebuje naslednje izjave: „Na drugi stopnji so kandidati, uvrščeni v ožji izbor, povabljeni na razgovor in izvede se primerjalna ocena dosežkov vsakega kandidata, pri čemer se upoštevajo formalno usposabljanje, izkušnje na tem področju, znanstvene objave, komunikacijske in jezikovne spretnosti ter sposobnost razmišljanja. Izkazalo se je, da [pritožnik] ni izpolnjeval zahtevanih meril iz opisa delovnega mesta in zato ni bil vpisan na seznam uspešnih kandidatov. [N] eden od kandidatov, ki se potegujejo za štipendijo, objavljeno v istem razpisu (kat. 30.2 D08-FSQ) je bil zaposlen..." (poudarek dodan).

[9] Glej po analogiji zadevo C-87/89, Sonito in drugi proti Komisiji, Recueil 1990, str. I-1981, točka 16: „Odgovornost [C] je odvisna od sovpadanja vseh pogojev v zvezi z nezakonitostjo dejanj, ki se očitajo instituciji, resničnostjo škode in obstojem neposredne povezave v verigi vzročnosti med krivdnim dejanjem in zatrjevano škodo“. Varuh človekovih pravic je dosledno menil, da nepravilnosti ne pomenijo nujno nezakonitosti.

[10] Člen 15(2) Listine: „zelo državljan Unije ima pravico iskati zaposlitev, delati, uresničevati pravico do ustanavljanja in opravljanja storitev v kateri koli državi članici.“

[11] Člen 21(1) Listine: „Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

[12] Člen 33(1) Listine: „Družina uživa pravno, ekonomsko in socialno varstvo.“

[13] Člen 41(1) Listine: „Pravična oseba ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njene zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.“