Ozadje pritožbe

1. Marca 2011 sta potres in posledični cunami poškodovala jedrsko elektrarno v Fukušimi na Japonskem, kar je povzročilo radioaktivno kontaminacijo v okolici.

2. Evropska komisija je 25. marca 2011 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 297/2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima [1]. S tem je Komisija ponovno aktivirala program [2], ki določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku. Ta sistem določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, ki se zdijo višje od tistih, ki običajno veljajo za uvoz živil iz tretjih držav [3].

3. Ukrepi Komisije so bili deležni precejšnje pozornosti nacionalnih in evropskih medijev ter nevladnih organizacij.

4. Pritožnik je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko najvišje dovoljene stopnje, določene v Uredbi (EU) št. 297/2011, negativno vplivale na zdravje državljanov. Zato se je 5. aprila 2011 obrnil na evropskega varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

5. Varuhinja človekovih pravic je menila, da v obravnavani zadevi pritožniku ni treba uporabiti individualnih upravnih pristopov do Komisije, saj je bila ta očitno seznanjena z zadevo. Varuh človekovih pravic je zato začel preiskavo v zvezi z naslednjimi trditvami in trditvami.

Trditev:

Komisija je nerazumno zvišala najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, uvoženih iz Japonske, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima.

Zahtevek:

Komisija bi morala v interesu zdravja državljanov znižati najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, uvoženih iz Japonske.

Preiskava

6. Varuh človekovih pravic je 29. aprila 2011 pritožnika obvestil, da je Komisija medtem 11. aprila 2011 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 351/2011 [4] o spremembi Uredbe (EU) št. 297/2011. Komisija je 13. aprila 2011 sprejela tudi popravek Uredbe (EU) št. 351/2011. Zdi se, da so najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, določene v navedeni uredbi, nižje od tistih, ki so bile določene v Uredbi (EU) št. 297/2011.

7. Da bi ocenil, ali bi bilo v tem primeru še vedno treba zaprositi Komisijo za mnenje, je varuh človekovih pravic pritožnika pozval, naj do 31. maja 2011 predloži pripombe k navedenim novim pravilom.

8. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb. Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, je varuhinja človekovih pravic menila, da Komisiji ni treba zaprositi za mnenje.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevno nerazumno povečanje najvišjih dovoljenih stopenj radioaktivnega onesnaženja živil, uvoženih iz Japonske, in s tem povezana trditev

Ocena varuha človekovih pravic

9. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da je Komisija s sprejetjem Uredbe 297/2011 25. marca 2011 dejansko zvišala najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja v živilih, uvoženih iz Japonske, v primerjavi z najvišjimi dovoljenimi stopnjami radioaktivnega onesnaženja, ki običajno veljajo za uvoz živil iz tretjih držav.

10. Vendar je Komisija 11. aprila 2011 sprejela Uredbo (EU) št. 351/2011. Zdi se, da so najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, določene v navedeni uredbi, nižje od tistih, ki so bile določene v Uredbi (EU) št. 297/2011.

11. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je Komisija sprejela ukrepe za obravnavo vprašanja, ki ga je izpostavil pritožnik.

12. Varuh človekovih pravic je poleg te pritožbe prejel številne dodatne pritožbe državljanov, ki so se neposredno ali posredno nanašale na najvišje dovoljene stopnje radioaktivne kontaminacije živil, uvoženih iz Japonske. Zato je varuh človekovih pravic menil, da širša javnost meni, da ni dovolj natančnih in zanesljivih informacij o spremembah najvišjih dovoljenih stopenj po nesreči v Fukušimi.

13. V teh okoliščinah se je varuhinja človekovih pravic odločila, da začne preiskavo na lastno pobudo, katere cilj je pridobiti in dati na voljo zanesljive informacije o najvišjih dovoljenih stopnjah, ki so veljale pred nesrečo v Fukušimi in po njej, po možnosti v obliki grafov in diagramov, ki bi omogočili enostavno opredelitev ustreznih najvišjih dovoljenih stopenj. Varuh človekovih pravic bo javnost obvestil o izidu te preiskave na lastno pobudo.

14. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v tej zadevi.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Ni razlogov za nadaljnje preiskave.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 15. junija 2011

[1] UL L 80, 26.3.2011, str. 5.

[2] Shema je določena v Uredbi Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987, UL L 371, str. 11, in Uredbi Komisije (Euratom) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989, UL L 101, str. 17, in Uredbi Komisije (Euratom) št. 770/90 z dne 29. marca 1990, UL L 83, str. 78.

[3] Za živila, uvožena iz tretjih držav, običajno velja Uredba Sveta (ES) št. 733/2008 z dne 15. julija 2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL 2008, L 201, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1048/2009 z dne 23. oktobra 2009 (UL 2009, L 290, str. 4).

[4] UL L 97, 12.4.2011, str. 20.