Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je francoska finančna institucija Crédit Agricole.

2. Komisija je oktobra 2011 izvedla nenapovedane inšpekcijske preglede v prostorih pritožnika in več drugih podjetij, dejavnih v sektorju izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z evropsko medbančno obrestno mero. Komisija je imela pomisleke, da so zadevna podjetja morda kršila protimonopolna pravila EU, ki prepovedujejo kartele in omejevalna poslovna ravnanja.

3. Komisija je marca 2013 pritožnika obvestila, da se je odločila začeti formalno preiskavo v zvezi z domnevno kršitvijo člena 101 PDEU s strani pritožnika in številnih njegovih konkurentov v zvezi z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, denominiranimi v eurih (EIRD). Pritožnik je sprva sodeloval v pogovorih o poravnavi, vendar je oktobra 2013 uradno opustil postopek poravnave, saj ni hotel prevzeti odgovornosti za domnevni kartel.

4. Komisija je decembra 2013 sprejela sklepe proti štirim podjetjem, ki so se odločila za poravnavo s priznanjem njihovega sodelovanja v kartelu EIRD. Globe, naložene za to kršitev, so skupaj znašale več kot 1 milijardo EUR. Komisija je po standardnem postopku nadaljevala preiskavo domnevnega kartela EIRD, v katerega so bili vpleteni pritožnik in dve drugi finančni instituciji, ki se nista strinjali s poravnavo zadeve.

5. Pritožnik je 25. aprila 2014 pisal Komisiji in ji ugovarjal glede svoje objektivnosti in nepristranskosti. Zlasti se je sklicevala na več izjav takratnega komisarja, pristojnega za konkurenco (v nadaljevanju: komisar), ki bi po njenem mnenju lahko vzbudile dvome o nepristranskosti preiskave.[1] Trdila je tudi, da je komisar svojim službam naročil, naj pospešijo postopek, da bi odločitev sprejeli pred koncem njegovega mandata. Komisija je 19. maja 2014 odgovorila, da zavrača ugovore pritožnika.

6. Pritožnik je 21. maja 2014 od Komisije prejel obvestilo o nasprotovanju zaradi domnevnega sodelovanja v kartelu EIRD.

7. Pritožnik je 2. junija in 7. julija 2014 vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

8. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe ter opredelila naslednje trditve in trditve:

Trditev:

Komisija naj bi kršila svojo obveznost nepristranskosti pri preiskavi domnevne kršitve pravil Unije o konkurenci.

Zahtevek:

Komisija bi morala pri preiskavi domnevne kršitve pravil EU o konkurenci spoštovati svojo obveznost nepristranskosti.

9. Varuh človekovih pravic je med preiskavo prejel mnenje Komisije o pritožbi in nato pripombe pritožnika kot odgovor na mnenje Komisije.

10. Varuh človekovih pravic je menil, da v zvezi z navodilom komisarja za pospešitev postopka ni bilo nepravilnosti. To stališče je zavzela zlasti zato, ker tako navodilo ne more pomeniti kršitve načela nepristranskosti in ker je imela pritožnica v vsakem primeru na voljo dovolj časa za pripravo svoje obrambe.

11. V zvezi z javnimi izjavami komisarja je varuh človekovih pravic predhodno ugotovil nepravilnosti in izdal priporočilo.[2] Varuh človekovih pravic je prejel mnenje Komisije o priporočilu in nato pripombe pritožnika.

Priporočilo varuha človekovih pravic

12. Varuhinja človekovih pravic je priporočila naslednje:

Komisija bi morala (1) priznati nepravilnosti, do katerih je prišlo v tem primeru, se zanje opravičiti in (2) sprejeti ukrepe, da bi se v prihodnje izognila podobnim težavam. V ta namen bi morala Komisija razmisliti o izdaji smernic o javnih izjavah komisarjev o tekočih preiskavah.

13. Ugotovitve, na katerih temeljijo priporočila, so bile zlasti:

14. Kar zadeva izjavo z dne 24. julija 2012 v zadevi MLex („Zbrani dokazi so precej zgovorni, zato sem precej prepričan, da ta preiskava ne bo zaključena brez rezultatov“) in izjavo z dne 24. septembra 2012 v Evropskem parlamentu („Teža kršitve je bila „nad povprečjem“, kar bi zvišalo znesek sankcije“) je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da branje teh pripomb daje vtis, da je bilo skoraj ugotovljeno, da obstaja kartel in da je Komisija pripravljena naložiti globe. Vendar je bila leta 2012 zadevna preiskava v zelo zgodnji fazi; Komisija je še vedno zbirala dokaze in še ni sprejela odločitve o sprožitvi formalnega postopka. Zato je bila v tej fazi potrebna posebna previdnost v zvezi s pripombami in javnimi izjavami.

Varuha človekovih pravic tudi ni prepričala nadaljnja trditev Komisije, da pritožnik ni bil poimensko naveden in da ga te pripombe niso posamično zadevale, saj so bile takrat številne družbe v preiskavi. Čeprav pritožnikovo ime ni bilo izrecno navedeno, so se zadevne izjave nanašale na majhno skupino družb, ki jih je bilo mogoče zlahka prepoznati. Z branjem ali poslušanjem teh izjav so lahko zainteresirane tretje strani razumno dobile vtis, da je bila o pritožnikovem primeru že sprejeta odločitev.

15. V zvezi z izjavo, podano 28. januarja 2014 v francoskem senatu (Il y a encore trois institutions bancaires et un broker qui continuent à être investigués parce qu'ils n'ont pas voulu participer à l'accord final: Une institution française Crédit Agricole [...] dont l' Investigation continue, et on ira jusqu'à la fin, et je dois dire comme on a beaucoup d'informations [rires] déjà, l' Investigation n'est pas la plus difficile du monde, à partir de ce moment-là on finira cette investigation] je varuh človekovih pravic menil, da ni veliko dvoma, da pa je takratni komisar menil, da je jasno, da je pritožnik sodeloval v kartelu. Iz izjave je mogoče razumno sklepati, da so bili po mnenju nekdanjega komisarja dokazi, ki jih je Komisija zbrala proti pritožniku, tako trdni, da je bilo le vprašanje časa, kdaj bo sprejeta končna odločitev o potrditvi kršitve. Komisija ni predložila nobenega prepričljivega argumenta, s katerim bi utemeljila to trditev. Opozorila je le, da je javnost seznanjena z dejstvom, da preiskava v zvezi s pritožnikom še poteka. Vendar zgoraj navedena izjava presega to, kar bi lahko bilo upravičeno za namene zagotavljanja informacij o tekoči preiskavi, in ustvarja vtis, da se je komisar že odločil glede domnevnega sodelovanja pritožnika v kartelu.

16. Varuhinja človekovih pravic je menila, da nepravilnosti, ki jih je ugotovila, verjetno ne bodo vplivale na nadaljnjo obravnavo pritožnikovega primera s strani Komisije, saj postopek še poteka, nekdanji komisar je zapustil funkcijo, novi komisar za konkurenco pa je zdaj odgovoren za zadevo. Da pa bi se v prihodnje izognili podobnim situacijam in Komisiji pomagali pri doseganju tega cilja, je varuhinja človekovih pravic menila, da je treba pripraviti priporočilo v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic.

17. Komisija je v svojem mnenju o priporočilu navedla, da ni kršila nobenega pravila ali načela dobrega upravljanja. Obžaloval je, da so se izjave nekdanjega komisarja za konkurenco morda napačno razlagale kot dokaz pomanjkanja nepristranskosti.

18. Komisija je poudarila, da so v kodeksu ravnanja komisarjev ter etičnih pravilih v zvezi z obravnavo zadev s področja konkurence in kodeksu dobrega upravnega ravnanja že določena načela nepristranskosti in objektivnosti, ki usmerjajo delo Komisije na splošno, tudi v zvezi z javnimi izjavami o tekočih zadevah.

19. Komisija se je sklicevala tudi na dejstvo, da je sedanja komisarka za konkurenco javno izjavila, da bo pri javnih izjavah o tekočih zadevah previdna, hkrati pa razume, da morajo biti državljani obveščeni o dejavnostih izvrševanja pravil konkurence in njihovem vplivu na njihovo vsakdanje življenje. Izjavila je, da je pripravljena biti pregledna glede splošnih načel, vendar ne more biti preveč natančna glede tekočih preiskav.

20. Pritožnik je v svojih pripombah menil, da je mnenje Komisije nezadovoljivo. Pritožnik je zlasti navedel, da je to, da Komisija ni priznala nepravilnosti, do katerih je prišlo, in ni izdala smernic o javnih izjavah, pokazalo, da je pripravljena vztrajati pri svojih praksah. Pritožnik se je kot primer takih smernic skliceval na smernice, ki veljajo v protimonopolnem oddelku ministrstva za pravosodje ZDA. Pritožnik je tudi navedel, da sta dva prejšnja primera, ki sta se zgodila v letih 1997 in 2009 in sta se nanašala na druge nekdanje komisarje, pristojne za konkurenco, pokazala, da sedanja pravila v praksi na Komisiji ne zadostujejo za zagotovitev, da je pri dajanju javnih izjav o tekočih preiskavah zagotovljena nepristranskost Komisije.

Ocena varuha človekovih pravic po priporočilu

21. Komisija v svojem odgovoru na priporočilo ni predstavila nobenih argumentov, s katerimi bi ovrgla utemeljenost ocene varuhinje človekovih pravic glede posameznih spornih javnih izjav. Komisija je izrazila obžalovanje, da bi se izjave nekdanjega komisarja lahko dojemale kot dokaz pomanjkanja nepristranskosti. Komisija ni priznala nepravilnosti v zvezi s tem in je zato menila, da opravičilo ni upravičeno.

22. Glede na to, da je sedanja komisarka izrecno priznala potrebo po previdnosti pri svojih javnih izjavah v zvezi s tekočimi primeri, je varuhinja človekovih pravic zadovoljna, da je Komisija priznala ključni element njenega priporočila. Poleg tega varuh človekovih pravic nima razloga za domnevo, da sedanji komisar ne bo ravnal v skladu z načelom nepristranskosti, kot je bilo obljubljeno. V teh okoliščinah je varuhinja človekovih pravic zadovoljna s splošnim izidom in bo na tej podlagi zaključila to preiskavo.

Sklepna ugotovitev

23. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi odgovora Komisije na njeno priporočilo zadovoljna, da je Komisija sprejela ukrepe za preprečevanje tovrstnih nepravilnosti v prihodnosti. V skladu s tem se je varuhinja človekovih pravic odločila zaključiti to preiskavo. Vendar pa varuhinja ponavlja svojo prejšnjo ugotovitev nepravilnosti, in sicer:

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je zaradi številnih izjav, ki jih je v letih 2012 in 2014 podal komisar, ki je bil prej pristojen za konkurenco, štelo, da je Komisija pred zaključkom preiskave že sprejela sklep v zvezi s sodelovanjem pritožnika v kartelu EIRD. To je pomenilo nepravilnost.

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 11. 11. 2015

[1] Izjave so bile:

"Dokazi, ki smo jih zbrali, so precej zgovorni, zato sem prepričan, da ta preiskava ne bo zaključena brez rezultatov" (MLex, 24. julij 2012).

„Teža kršitve je bila „nad povprečjem“, zaradi česar bi se znesek sankcije zvišal (Evropski parlament, 24. september 2012).

"Il y a encore trois institutions bancaires et un broker qui continuent à être investigués parce qu'ils n'ont pas voulu participer à l'accord final: une institution française Crédit Agricole [...] dont l'investigation continue, et on ira jusqu'à la fin, et je dois dire comme on a beaucoup d'informations [rires] déjà, l'investigation n'est pas la plus difficile du monde, à partir de ce moment-là on finira cette investigation“ (francoski senat, 28. januar 2014).

„Parfois il y a besoin d'utiliser les instruments traditionnels de la politique de concurrence, et Libor/Euribor, c'est le cas. Parce qu'il y un kartel. Un cartel organisé autour de la manipulation d'un benchmark“ (Javno posredovanje, 21. februar 2014).

"Imamo tri banke in posrednika, ki se preiskujejo v primeru Libor/Euribor, ker se niso želele poravnati in pripravljamo obvestilo o nasprotovanju, naslednji korak pa bo sledil" (Evropski parlament, 18. marec 2014).

„V prihodnjih nekaj mesecih bomo bolj ali manj sprejeli obvestilo o nasprotovanju“(MLex, 28. marec 2014).

„Podjetja, ki se naselijo, morajo biti čista in plačati za svoje napake. (...) Čeprav pričakujem, da bodo hibridni primeri ostali izjema, nam omogočajo, da uporabimo postopek poravnave, ne da bi bili talci strategij podjetij, ki se raje ne poravnavajo." (govor, Bruselj, 3. april 2014)

„Verjetno bo pred koncem mandata te Komisije nekaj novic iz te preiskave“ (Javna izjava, 30. junij 2014).

[2] Celotno besedilo priporočila varuha človekovih pravic je na voljo na http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/draftrecommendation.faces/en/59249/html.bookmark.