Hvala, ker ste me povabili, da odprem vašo konferenco o temi, ki mi je zelo blizu.

Kot mnogi od vas veste, sem bil novinar dvajset let, tako jasno pisanje je zelo veliko v mojem DNK. Vendar sem bil vedno prepričan, da bi moralo biti jasno komuniciranje tudi glavna prednostna naloga javnih uslužbencev, kar me je v skoraj dvajsetih letih kot varuha človekovih pravic zelo vodilo, najprej na Irskem in nato na ravni EU.

Če parafraziramo Williama Penna, je treba razumeti celoten namen pisanja ali komuniciranja. Za tiste med nami v javnih upravah sem tudi prepričan, da je naša dolžnost, da dosežemo javnost, ki ji služimo, v jeziku in mediju, ki ju razumejo. Povedano drugače, jasno pisanje in komuniciranje je del našega poslanstva kot javnih uslužbencev.

Druga plat tega je, da komuniciranje v zapletenem ali tehničnem jeziku javnosti ne le otežuje razumevanje našega dela, temveč se pogosto dojema tudi kot elitistično ali izključevalno. Zato se lahko zaradi neprednostnega razvrščanja jasnega pisanja in jezika še poveča premišljeni razkorak med EU in ljudmi po vsej Evropi.

Jasna komunikacija ustvarja zaupanje, pandemija pa je zagotovila odlično študijo primera o tem.

Vlade in uprave so bile prisiljene sprejeti potresne odločitve z dih jemajočo hitrostjo. Kjer so vlade in uprave jasno in razumljivo pojasnile te daljnosežne odločitve za zaprtje naših gospodarstev in družb, so lahko zagotovile podporo svojih državljanov. Če tega niso storili ali če so se sporočila mešala in spreminjala, so se posejala semena javnega dvoma. Hitro naprej eno leto in videli smo in še vedno vidimo enak scenarij v zvezi s cepivi.

******

Minilo je skoraj natanko osem let, odkar me je GD za prevajanje prvič povabil k besedi na konferenci o jasnem pisanju. To je bilo na samem začetku mojega prvega mandata evropskega varuha človekovih pravic. Takrat sem vam povedal, da bo jasno pisanje prednostna naloga za mojo pisarno.

Kot institucija varuha človekovih pravic delujemo kot most med javnostjo in upravo EU. Vsako leto obravnavamo več kot 2 000 pritožb, večinoma s strani navadnih državljanov. To so ljudje, ki so na začetku pogosto imeli neprijetno izkušnjo z upravo EU. Zato menim, da imamo dodatno dolžnost, da se z njimi pogovarjamo na način, ki je povezan z njimi.

Z veseljem vas obveščam, da sta jasno pisanje in preprost jezik še vedno glavna prednostna naloga zame in za mojo pisarno. Vodi vse naše interakcije z javnostjo, od osnovne korespondence s pritožniki do končnih odločitev v preiskavah z visokim profilom ‑.

Ponujamo interno usposabljanje o jasnem pisanju, ki ga mora vsak uslužbenec upoštevati po prevzemu svojih nalog. Gradivo za tečaj je prilagojeno našemu delu, vendar je bilo usposabljanje pripravljeno v sodelovanju z ekipo za jasno pisanje pri GD za prevajanje, s katero stalno sodelujemo.

Imamo tudi notranjo uredniško ekipo, ki je posebej namenjena jasnemu pisanju in zagotavljanju, da so vsi dokumenti v naših glavnih poizvedbah pripravljeni na način, ki je čim bolj enostaven za branje.

Poleg mojega urada me spodbuja, da vidim, da se jasno pisanje zdaj vključuje v celotno upravo EU in se ne dojema več kot nadležna skrb nekaterih ekscentrikov v večjih institucijah.

V okviru nagrade za dobro upravljanje, ki jo organiziram vsako drugo leto, imamo kategorijo odličnosti v komuniciranju. To mi omogoča, da iz prve roke vidim izjemna prizadevanja namenskih ekip v upravi EU za jasno komuniciranje o ključnih vprašanjih.

******

Jasno pisanje je lahko izziv za vsakega strokovnjaka, bodisi odvetnika bodisi znanstvenika, bodisi v javnem ali zasebnem sektorju. Sama narava žargona je, da ne zveni kot žargon tistim, ki ga uporabljajo.

To je verjetno še večji izziv za večkulturne organizacije, v katerih ljudje pripravljajo besedila v jezikih, ki morda sploh niso njihov drugi jezik.

Še vedno sem preobremenjen s kakovostjo priprave besedil v angleškem jeziku v svojem uradu in to je nekaj, kar se nedvomno ponavlja v celotni upravi EU. Prav tako je nesporna sramota, da govorci maternega angleškega jezika pogosto niso tako kompetentni v svojem drugem jeziku, če ga sploh imajo.

Vendar so te posebne razmere v Bruslju in balonu EU privedle do nastanka zelo specifične vrste žargona: Eurospeak, kjer se žargon tehnične politike sreča z Euro‑English.

Tako kot pri drugih oblikah žargona tudi pri nas, ki smo materni govorci angleščine in nepolitični strokovnjaki, hitro začnemo vsrkavati in sprejemati jezik, ki nas obdaja. Je normalna in celo pozitivna dinamika, ki je temelj razvoja jezika.

Vendar pa se moramo izogniti pasti, da bi govorili z zunanjim svetom v našem znanem narečju evro-angleščine, saj se to lahko dojema kot elitistično. Redno bi se morali preverjati in se spraševati, ali lahko javnost brez težav razume, kaj pripravljamo in kako komuniciramo. Pri tem ne gre le za javnost v angleškem jeziku, saj se dokumenti, ki so sestavljeni v angleščini, nato prevedejo, pogosto v vseh 23 drugih uradnih jezikov.

To me pripelje do še enega temelja našega jasnega pisanja in komunikacijskega poslanstva: večjezičnost.

EU je zavezana spoštovanju in varovanju jezikovne raznolikosti. Pri uporabi načela večjezičnosti ne gre le za zagotavljanje enakega obravnavanja držav članic, temveč je bistvenega pomena za odnose med EU in njenimi državljani.

Če se vrnemo k Williamu Pennu, je treba razumeti namen pisanja in komuniciranja. Za večino ljudi v Evropi to pomeni, da jim je treba pomagati vsaj v uradnem jeziku njihove države članice in jim omogočiti, da v tem jeziku sodelujejo v demokratičnem življenju EU.

V ta namen sem leta 2018 začela „strateško pobudo“ o uporabi uradnih jezikov EU v upravi EU. Sodišče je v okviru pobude izvedlo javno posvetovanje, nato pa se je o ugotovitvah posvetovalo s 64 institucijami, organi, uradi in agencijami EU.

Pobuda je dosegla vrhunec s sklopom „praktičnih priporočil“, ki so bila izdana julija lani in so namenjena usmerjanju uprave EU pri uporabi uradnih jezikov EU pri komuniciranju z javnostjo.

Ta priporočila določajo, kdaj in kje bi morale institucije in organi EU dati na voljo informacije v vseh uradnih jezikih. Vodilno načelo je omogočiti javnosti, da sledi našemu temeljnemu delu in prispeva k njemu.

Jasno je, da bosta narava in velikost institucije ali agencije vplivali na to, kako daleč lahko greste. Doslej je Sodišče prejelo približno 30 odzivov na priporočila agencij EU, od katerih so bili skoraj vsi pozitivni.

Vem, da so Komisija ter druge institucije in agencije že posodobile ali posodabljajo svoje jezikovne politike, da bi upoštevale ta praktična priporočila. To je zelo dobrodošlo.

Seveda bi moralo v duhu jasnega pisanja to v idealnem primeru presegati mehansko prevajanje. To pomeni, da se preverjajo tudi prevedena besedila, da se zagotovi, da je vsebina jasna in razumljiva občinstvu.

******

Spodbudno me je, da vem, da je letošnja konferenca o jasnem pisanju za Evropo zelo zanimiva. Kot sem omenila na začetku, menim, da je jasno komuniciranje osrednji del poslanstva javnih uprav, in prepričana sem, da je bistveno, da se javnosti omogoči sodelovanje v demokratičnem življenju EU. To navsezadnje zagotavlja zaupanje javnosti v Unijo. Zato upam, da boste iz konference vzeli veliko dragocenih lekcij in jih v prihodnjem letu uporabili v svojih institucijah in agencijah.