Dober dan in hvala za povabilo.

Najprej bi rad čestital organizatorjem, da so zbrali tako visoke in spoštovane govornike iz treh glavnih institucij EU. Še posebej me veseli, da je tu minister Tuppurainen, saj Svet ni bil vedno pogost udeleženec takšnih razprav.

Prepričan sem, da vsi pozdravljamo odločitev Sveta, da začne pogajanja o revidiranem registru za preglednost, in osebno pozdravljam zavezanost finskega predsedstva tem vprašanjem.

Parlament in Komisija od leta 2011 usmerjata razvoj in napredek registra EU za preglednost, vendar je jasno, da sedanji register brez sodelovanja Sveta ne deluje.

Utemeljitev registra za preglednost je jasno zapisana na njegovem spletišču, kar je lep primer državljanom prijaznega in jasnega pisanja. V njem je navedeno:

„Državljani lahko pričakujejo in morajo pričakovati, da bo postopek odločanja v EU čim bolj pregleden in odprt. Bolj ko je postopek odprt, lažje je zagotoviti uravnoteženo zastopanost in se izogniti nepotrebnemu pritisku ter nezakonitemu ali privilegiranemu dostopu do informacij ali nosilcev odločanja. Preglednost je tudi ključni del spodbujanja evropskih državljanov k dejavnejšemu sodelovanju v demokratičnem življenju EU. Register za preglednost je bil vzpostavljen za odgovarjanje na ključna vprašanja, kot so interesi, ki se uresničujejo, kdo jih uresničuje in s kakšnimi proračuni.“

To je zelo preprosto in cilji so očitno vredni široke institucionalne podpore. Vsi vemo, kaj želimo doseči, toda izziv, kako to doseči, je najprej naloga treh glavnih institucij EU, ki so danes tu zastopane, in želimo jim dobro v njihovih pogajanjih.

In ko se pogajajo, je očitno, da bi morali pridobiti mnenja zastopnikov interesov ali lobistov za tiste, ki imajo raje ta izraz. Njihovo delo je legitimen in pomemben del sprejemanja zakonodaje in oblikovanja politik v demokraciji.

Poslanci Evropskega parlamenta, komisarji ali javni uslužbenci EU nikakor ne morejo upati, da bodo seznanjeni z vsemi možnimi rezultati predlaganega zakona ali kako bi bilo mogoče predlog izboljšati, zato lahko odgovorno in pregledno lobiranje izpolni vlogo javnega interesa.

In kljub temu, kar mnogi verjamejo, uprava EU dejansko nima dovolj sredstev za glavno zakonodajno in regulativno vlogo, ki jo ima ne le v Evropi, ampak tudi v svetu.

Zunanji prispevek je zato ključnega pomena pri obveščanju oblikovalcev politik o dejanskih učinkih politik EU. Tudi poslanci Evropskega parlamenta, ki se osredotočajo na zakonodajno delo, imajo lahko premalo sredstev. Člani kongresa ZDA imajo na primer običajno do 18 zaposlenih in sprejemajo zakonodajo za prebivalstvo, ki je veliko manjše od EU.

Vendar je javni interes izpolnjen le, če je dejavnost lobiranja pregledna, da se ocenita raven in rezultat vpliva, ki ga ima na oblikovanje politik EU. To še zlasti velja v okviru EU, kjer so institucije geografsko in celo duševno oddaljene od velike večine državljanov ter potrebujejo strukturirano in učinkovito preglednost, da bi zapolnile to vrzel v ozaveščenosti.

Brez tega so lahko praktične posledice znatne: en poslovni sektor pridobi nepošteno prednost pred drugim, inovacije se lahko nepravično zadušijo, okoljski standardi so določeni nekoliko nižje, pravice potrošnikov so oslabljene ali, v primeru direktive o tobaku ali uredbe o avtomobilih na dizelski pogon, zdravje milijonov prizadetih evropskih državljanov.

To ni abstraktno vprašanje in pomembno je, da vsi vpleteni nenehno vzpostavljamo povezave med tem, kar se dogaja v pisarnah in kavarnah v Bruslju, ko se na zakonodajo formalno in neformalno vpliva, ter vplivi na življenje resničnih ljudi po vsej Evropi in celo zunaj nje.

Register EU za preglednost je že zelo dober model ureditve lobiranja, ki se dobro primerja s številnimi takimi registri po svetu, vendar je še vedno več vidikov, ki bi jih bilo mogoče izboljšati in jih je treba izboljšati.

Leta 2016 sem Komisiji predstavil svoja stališča o reviziji registra. Navedla sem, da bi moral novi register:

1. zagotoviti popolno preglednost financiranja vseh interesnih skupin;

2. izboljšati bi bilo treba točnost podatkov, spremljanje in sankcioniranje;

3. Vključiti bi bilo treba odvetniške pisarne, ki lobirajo;

4. Pravica do pritožbe varuhu človekovih pravic bi morala biti vključena v medinstitucionalni sporazum.

To so nekatera od vprašanj, ki jih tri institucije EU obravnavajo v okviru zdaj zastalih pogajanj, in vesel sem, da pogajalski mandat Parlamenta daje prednost ohranitvi širokega področja uporabe registra, ki ne vključuje le neposrednega lobiranja, temveč kritično posredno lobiranje.

Svetovne izkušnje kažejo, da so registri lobiranja neuspešni ali šibki, ker je opredelitev dejavnosti lobiranja preozka.

Lobiranje ima veliko oblik in nove se še vedno pojavljajo. Neposredna ena na enem lobističnem srečanju je očitna in tradicionalna oblika, vendar je dejavnost vplivanja sčasoma postala bolj izpopolnjena in zapletena.

Velike lobistične kampanje bodo pogosto vključevale svetovalne službe za javne zadeve, ki bodo izvajale neposredno lobiranje, pa tudi odvetniške pisarne, ki bodo zagotavljale pravne prispevke, in da je delo odvetniške pisarne očitno del lobistične kampanje.

Drugo podjetje se morda nikoli ne bo sestalo s Komisijo ali poslancem Evropskega parlamenta, temveč bo namesto tega objavilo celostranski oglas v Politico, ki podpira ali kritizira zakonodajni predlog EU. To je legitimno, vendar vpliva tudi na pripravo zakonodaje EU.

Tovrstno posredno lobiranje je včasih težje količinsko opredeliti in urediti, vendar je bistven del lobiranja in bi ga bilo treba v največji možni meri vključiti v obseg opredelitve.

Moja vloga evropskega varuha človekovih pravic – kar zadeva preglednost – v bistvu obravnava to vprašanje vpliva – v kolikšni meri institucije EU zagotavljajo neodvisno kakovostno odločanje.

Z dobrim sodelovanjem vseh institucij in agencij EU obravnavamo približno 2000 pritožb na leto in izvedemo približno 500 preiskav, pri čemer so mnoge osredotočene na vplivno področje.

V kontekstu EU ima poseben pomen, saj, kot sem že povedal, večina državljanov ne more slediti temu, kar se dogaja „v Bruslju“.

Preučili smo sistem več kot 800 strokovnih skupin, ki na primer svetujejo Komisiji, Junckerjeva Komisija pa je na tem področju izvedla več pozitivnih reform. Sodišče je preučilo tudi, kako se Komisija spopada s tako imenovanim izzivom „vrtljivih vrat“, ki je težak izziv, s katerim se soočajo številne javne uprave – ko visoki uradniki zapustijo delovno mesto v zasebnem sektorju, kjer bi lahko lobirali pri svojih nekdanjih kolegih.

Prizadevali smo si tudi za ozaveščanje uradnikov EU o tem, kaj točno je lobiranje, in pripravili preprost vodnik „dos“ in „don’ts“ za uradnike EU pri njihovem vsakodnevnem delu, da bi jim pomagali pri krmarjenju po tem pogosto težavnem območju. Komisija in Parlament zdaj uporabljata ta vodnik pri usposabljanju osebja.

Seveda smo preučili tudi pomanjkanje preglednosti zakonodajnega postopka v Svetu. Čeprav je Svet sozakonodajalec, številne nacionalne vlade v Svetu še vedno razmišljajo in delujejo v okviru tradicionalne mednarodne diplomacije. Kljub priporočilom mojega urada, poročilom Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov ali celo sodbam evropskih sodišč v Luksemburgu potekajo pogajanja večinoma za zaprtimi vrati, vladna stališča pa niso omejena na javni nadzor.

Vendar se zahvaljujem finskemu predsedstvu za njegova prizadevanja na tem področju in pozdravljam dejstvo, da je do zdaj deset nacionalnih vlad oblikovalo koalicijo podobno mislečih držav članic, ki si prizadevajo za večjo preglednost v Svetu. To je pomembno prav zato, ker krepi demokratično legitimnost EU kot celote in v teh težkih časih, ki jih je treba obravnavati kot pozitivne in potrebne.

Kar zadeva register za preglednost, se ne ukvarjamo s podrobnostmi, saj je to predvsem v pristojnosti treh institucij in ker lahko prejmemo pritožbe državljanov ali registriranih organizacij o upravljanju registra.

Vendar do danes nismo prejeli skoraj nobenih pritožb glede delovanja registra, kar mora pomeniti, da obe instituciji, ki trenutno vodita register, opravljata zelo dobro delo.

Danes smo na začetku novega političnega cikla v EU z novo Komisijo, ki bo kmalu nastopila mandat, in novim Parlamentom. Spodbudno je bilo videti, da je kandidatka za predsednico Komisije Ursula von der Leyen preglednost prvič izrecno vključila v portfelj komisarja in podpredsednika.

Zato zelo upam na prihodnost teh tem v EU in na prihodnost registra EU za preglednost, ne le glede na dejanski napredek v zadnjih letih, temveč tudi glede na zavezo nove Komisije, novega Parlamenta in finskega predsedstva.

Želim ti vse dobro.

Hvaležna sem ti.