Zadeva se je nanašala na postopek izbire osebja Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol). Pritožnik je menil, da je prišlo do nepravilnosti pri tem, kako je Europol razlagal diplome o izobrazbi kandidata in kako je nato izračunal njegove predhodne delovne izkušnje.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Europol pri odločanju o upravičenosti kandidata upošteval pravilen postopek in da ni bilo nepravilnosti pri tem, kako je Europol razlagal informacije v diplomah.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik je bil član osebja civilne misije EU, ki je Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) poročal o tem, kar je po njegovem mnenju koruptivna praksa. ESZD je pozval, naj ga zaščiti kot žvižgača, vendar mu ni odgovorila. Pritožnik je postal zaskrbljen, ker je ESZD objavila njegovo delovno mesto in izvedla izbirni postopek kot povračilni ukrep proti njemu. Zoper izid izbirnega postopka se je pritožil, vendar ESZD ni odgovorila.

ESZD je med preiskavo varuhinje človekovih pravic odgovorila na pritožnikovo pritožbo in njegovo zahtevo za zaščito žvižgačev.

Varuhinja človekovih pravic je poizvedovala tudi o pomislekih pritožnika glede povračilnih ukrepov in ni našla dokazov o povračilnih ukrepih v zvezi z načinom, kako je ESZD izvedla izbirni postopek. Zato je zadevo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

The complainant turned to the Ombudsman because he was concerned that Europol had black-listed him from its staff recruitment procedures after he had raised concerns and complained to OLAF about a previous staff selection procedure.

The Ombudsman notes that the complainant is a highly qualified individual, who was shortlisted once by Europol. His concerns are thus understandable. In this case, however, the Ombudsman did not find evidence to suggest that the complainant had been unsuccessful in subsequent staff selection procedures for anything other than objective reasons. She thus closed the case with a finding of no maladministration.

Zadeva se je nanašala na to, kako se je delegacija EU v državi, ki ni članica EU, odzvala na posameznika, ki je trdil, da je uslužbenec delegacije ravnal nezakonito in nepravilno. Pritožnik je želel vedeti, kako uradno prijaviti ta vprašanja in prejeti zaščito žvižgačev.

Med preiskavo je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), ki je odgovorna za delegacije EU, bolje odgovorila na možnosti, ki so bile na voljo pritožniku. ESZD je tako zadevo razrešila. Da bi se izognili podobnim težavam v prihodnosti, bi morala ESZD na svojem spletnem mestu objaviti pravila, ki jih uporablja na tem področju, in možnosti, ki so na voljo posameznikom, ki bi morda želeli prijaviti nepravilnosti. ESZD bi lahko razmislila tudi o sprejetju podobnega pristopa, kot ga uporablja za misije EU, ki ga je uvedla po preiskavi varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo.

Zadeva se je nanašala na to, da Evropska komisija ni jasno odgovorila na številna vprašanja o oceni predloga projekta, predloženega v odgovor na razpis za zbiranje predlogov v okviru programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Komisija je med preiskavo varuhinje človekovih pravic zagotovila potrebne odgovore in zadeva je bila rešena.

Vendar je varuhinja človekovih pravic med preiskavo naletela na zadevo, ki ni bila izpostavljena v pritožbi, in sicer kako Komisija obravnava navzkrižja interesov strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge projektov. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi bilo mogoče način Komisije za reševanje takih sporov izboljšati. Zato je predlagala izboljšave.

Zadeva se je nanašala na poročanje uslužbenca Evropske investicijske banke (EIB) o domnevni diskriminaciji na podlagi spola v EIB, zlasti na vodstveni ravni.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da EIB ni celovito odgovorila na poročilo, vključno s tem, da ni zagotovila pregleda ukrepov, sprejetih za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov. Varuhinja človekovih pravic je EIB priporočila, naj te pomanjkljivosti odpravi, in ji predlagala, naj izboljša tudi svojo politiko prijavljanja nepravilnosti, tako da vključi določbo, ki določa rok, v katerem mora EIB odgovoriti na poročila uslužbencev.

EIB je sprejela predlog in priporočila varuhinje človekovih pravic. Varuh človekovih pravic tako zaključi preiskavo. Hkrati spodbuja EIB, naj si bolj prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh in si prizadeva za višjo raven od sedanjega cilja, tj. 33 % žensk na vodstvenih položajih do leta 2021. Kot je drugje navedla Evropska komisija, organizacije, ki zaposlujejo raznoliko delovno silo in so vključujoče za vse, običajno dosegajo boljše rezultate, so bolj inovativne in lahko sprejemajo boljše odločitve.

Pritožbo v tej zadevi je vložila poslanka Evropskega parlamenta in se nanaša na uslužbenca EU, ki je trdil, da je bil nadlegovan v okviru svojega dela v Evropski komisiji. Pritožnik je navedel, da je uslužbenec žvižgač in da ga Komisija ni zaščitila.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija uslužbenca obravnavala pošteno in v skladu z veljavnimi pravili.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da Evropska komisija ni storila nobene nepravilnosti.