Zadeva se je nanašala na prošnjo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s stroški univerze v okviru projekta, ki ga financira EU. Pritožnik je svojo zahtevo Evropski komisiji predložil julija 2025.

Komisija je prvič odgovorila septembra 2025. Opredelila je deset dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prošnje za dostop, do katere je v celoti zavrnila dostop javnosti. Komisija je s tem trdila, da bi razkritje lahko ogrozilo poslovne interese zadevne univerze.

Pritožnik je odločitev Komisije izpodbijal s „potrdilno prošnjo“ septembra 2025. Ker Komisija ni predložila izrecnega odgovora, se je pritožnik oktobra 2025 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o implicitni zavrnitvi dostopa javnosti s strani Komisije in jo najprej pozvala, naj čim prej sprejme izrecen odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika. Ker v določenem roku ni bilo odgovora, je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala zadevne dokumente in dokumentacijo o posvetovanju z zadevno univerzo.

Komisija je pritožniku odgovorila maja 2026 in mu odobrila širok delni dostop do zadevnih dokumentov. Pritožnik v svojih pripombah na potrdilni sklep Komisije ni izpodbijal preostalih redigiranj. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je bila pritožba v zvezi z implicitno zavrnitvijo dostopa s strani Komisije rešena z zdaj odobrenim dostopom. Kljub temu je varuhinja človekovih pravic obžalovala zamudo Komisije pri obravnavi pritožnikove prošnje za dostop, ki je trajala tudi po začetku preiskave. Varuhinja človekovih pravic še naprej pozorno spremlja zamude na podlagi pritožb, ki so ji bile predložene.