Zadeva se je nanašala na to, da Evropska centralna banka (ECB) ni ustrezno odgovorila na pritožnikovo zahtevo po informacijah v zvezi s pristojnostjo ECB, da zagotavlja izvrševanje finančne uredbe in zakonodaje o varstvu potrošnikov v državah članicah. Varuhinja človekovih pravic je prosila ECB, naj pritožniku posreduje podroben odgovor v zvezi z njeno nadzorno vlogo v odnosu do nacionalnih centralnih bank, pa tudi v zvezi z vlogo enotnega mehanizma nadzora pri nadzoru zasebnih subjektov. ECB je odgovorila jasno in izčrpno. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da primer zaključi.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropskega sveta, da pritožniku odobri dostop javnosti do dveh dokumentov v zvezi s projektno skupino iz leta 2010 za okrepitev gospodarskega upravljanja po vsej EU. Evropski svet je sprva trdil, da bi objava dokumentov ogrozila zaščito finančne, monetarne ali gospodarske politike Unije ali države članice in postopka odločanja institucije.

Varuhinja človekovih pravic je po pregledu zadevnih dokumentov zavzela predhodno stališče, da se njihova vsebina ne zdi tako občutljiva, kot trdi Evropski svet, zlasti glede na to, da so dokumenti iz leta 2010. Evropski svet je nato ponovno preučil svojo oceno in pritožniku posredoval oba dokumenta. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Evropski svet tako rešil zadevo, v zvezi s katero je bila vložena pritožba.

Zadeva se je nanašala na pritožbo, da Evropska centralna banka ni objavila pregleda skladnosti držav članic euroobmočja s tako imenovanimi „konvergenčnimi merili“, kot so to storile nekatere centralne banke v preteklosti. Varuhinja človekovih pravic je to vprašanje preučila in ugotovila, da ECB ni dolžna objaviti takega pregleda, zlasti glede na to, da so države članice zdaj pozvane k izpolnjevanju različnih meril. Ugotovila je tudi, da ECB in Evropska komisija objavljata ustrezne in dostopne statistične informacije o nadzoru trga. Zato ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na zamudo Evropskega bančnega organa (EBA) pri obravnavi pritožnikove zahteve, naj EBA razišče domnevno kršitev prava EU s strani estonskega finančnega nadzornega organa. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je organ EBA večinoma lahko upravičil svojo zamudo. Iz tega razloga in tudi zato, ker se je organ EBA opravičil za zamudo in se zavezal, da bo izboljšal svoj postopek, varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti. Ker je EBA med preiskavo določil notranje roke za obravnavo podobnih zahtev, ga je varuhinja človekovih pravic spodbudila, naj te roke formalizira s spremembo svojega poslovnika. Zato je zadevo zaključila z dodatno pripombo.

Zadeva se je nanašala na domnevno nezadostno obrazložitev Evropske komisije v zvezi z njeno odločitvijo, da proti Avstriji ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala tako, da je Komisijo pozvala, naj zagotovi dodatne informacije o svoji odločitvi. Komisija je v odgovoru pojasnila svoje stališče. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da so bile tako predložene informacije skladne, zadostne in razumne. Zato je zadevo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na Europolovo zavrnitev dostopa javnosti do dokumenta o izvajanju sporazuma med EU in ZDA o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP). Da bi varuh človekovih pravic preveril, ali je Europol pravilno uporabil ustrezna pravila o dostopu do svojih dokumentov, je moral videti zadevni dokument. Vendar je Europol trdil, da varuhu človekovih pravic ne more dovoliti vpogleda v dokument, saj je bilo za to potrebno soglasje organov ZDA, organi ZDA pa so soglasje zavrnili. V skladu s „tehničnimi modalitetami“, dogovorjenimi med EU in ZDA za izvajanje sporazuma o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, imajo ZDA pravico veta na izmenjavo informacij, ki jih posredujejo ZDA, s strani Europola s tretjimi stranmi. ZDA so v tem primeru uporabile ta veto in zavrnile soglasje. Varuhinja človekovih pravic se je sestala z veleposlanikom ZDA pri EU, vendar so ZDA ohranile veto. Čeprav je Europol v celoti sodeloval z varuhom človekovih pravic, ta ni mogel pregledati dokumenta. Varuhinja človekovih pravic zato ni imela druge možnosti, kot da preiskavo zaključi. Vendar je prosila Evropski parlament, naj preuči, ali je sprejemljivo, da sporazum s tujo vlado varuhinji človekovih pravic preprečuje opravljanje njenega dela. Poudarila je zlasti, da določbe o „tehničnih podrobnostih“ za razliko od samega sporazuma o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti nikoli niso bile poslane Svetu ali Parlamentu v odobritev.