(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

PRITOŽBA

Pritožnik je v Spodnji Saški (Nemčija) ponujal športne stave. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic, ki jo je januarja 2005 vložil njegov odvetnik, navedel, da so mu nemški organi odredili, naj preneha ponujati športne stave, zaradi česar je moral zapreti svoje podjetje. Po mnenju pritožnika je ravnanje nemških organov kršilo pravo EU na splošno in zlasti svobodo opravljanja storitev.

Pritožnik trdi, da je njegov odvetnik 20. februarja 2004 na Predstavništvu Evropske komisije v Berlinu vložil pritožbo zaradi kršitve proti Nemčiji in nemškim organom. Pritožnik je še vedno trdil, da mu je bilo pozneje v odgovor na preiskavo rečeno, da pritožba ni bila niti obravnavana niti poslana v Bruselj. Pritožnikov odvetnik je nato pritožbo poslal neposredno Komisiji, kjer je bila registrirana pod referenčno številko 2004/4463.

V dopisu z dne 30. novembra 2004 je pritožnikov odvetnik Komisijo vprašal o stanju preiskave. Po navedbah pritožnika na ta dopis ni bilo odgovora.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic v bistvu trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegove pritožbe zaradi kršitve. Trdil je, da je hiter odziv Komisije nujno potreben, ker je utrpel škodo, ker ni mogel opravljati svoje dejavnosti.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

V času pošiljanja mnenja (junija 2005) je Komisija prejela 7 pritožb proti Nemčiji v zvezi s storitvami iger na srečo (2003/4350, 2003/5288, 2004/4054, 2004/4463, 2004/4899, 2004/4685 in 2005/4017). Te pritožbe so se nanašale na nacionalne omejitve pri organizaciji storitev iger na srečo, komercialna sporočila v zvezi s storitvami iger na srečo in ustanavljanjem.

Prva pritožba ponudnika storitev športnih stav je bila registrirana aprila 2003. Komisija ni sprejela odločitve o začetku postopka za ugotavljanje kršitev, saj se je sodba Sodišča Evropske unije v povezani zadevi v zvezi z Italijo štela za ključno za oceno te omejitve. Sodba Sodišča z dne 6. novembra 2003 v zadevi C-243/01 (Gambelli in drugi) je Komisiji zagotovila smernice za oceno takih pritožb.

Komisija je ob upoštevanju sodne prakse Sodišča ocenila upravičenost in sorazmernost več nacionalnih prepovedi storitev športnih stav. Danski je bil 30. marca 2004 poslan uradni opomin v zadevi v zvezi s storitvami športnih stav.

Vendar se je Komisija na sestankih 13. oktobra in 14. decembra 2004 odločila, da odloži odločitve o sprožitvi postopkov za ugotavljanje kršitev v zadevah v zvezi z omejitvami, podobnimi tistim, ki jih je pritožnik navedel v svoji pritožbi zaradi kršitve v zadevah v zvezi z Nemčijo (2003/4350), Italijo (2003/4616) in Nizozemsko (2002/5443). Te pritožbe so zdaj v postopku nadaljnje preučitve.

Pritožnikova pritožba zaradi kršitve je bila prejeta 26. aprila 2004. Z dopisom z dne 27. maja 2004 je Komisija obvestila pritožnikovega odvetnika, da je bila pritožba evidentirana.

V telefaksu z dne 30. novembra 2004 je pritožnik zaprosil za kopijo korespondence Komisije z nemškimi organi. Komisija do zdaj še ni imela stikov z nemškimi organi v zvezi s storitvami športnih stav na splošno ali v zvezi z nobenim posebnim primerom.

Komisija je še vedno dejavno proučevala posebne vidike pritožnikove pritožbe zaradi kršitve. Dne 30. maja 2005 je pritožnikovemu odvetniku poslala dopis, v katerem je pojasnila trenutno stanje in pritožnika pozvala, naj predloži kopijo dovoljenja njegove stavnice.

V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi morala Komisija ukrepati hitro, je bilo treba opozoriti, da Komisija ni bila pooblaščena niti za posredovanje in ustavitev ukrepov niti za preprečitev kakršne koli kazenske preiskave, ki bi jo sprožila država članica.

Komisija je v svojem "Sporočilu Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti" (COM(2002) 141 konč., UL C 244, str. 5) navedla, da je na splošno predlagala preiskavo pritožb z namenom, da se sprejme odločitev o izdaji uradnega opomina ali zaključi primer v roku največ enega leta od datuma evidentiranja pritožbe. Komisija je kljub temu predvidela možnost, da tega pravila ne bi bilo mogoče upoštevati. To bi veljalo zlasti, kadar bi se Komisija soočila s primeri, ki bi pomenili težko oceno upravičenosti in sorazmernosti zadevnega nacionalnega ukrepa na podlagi premislekov o javnem redu. Tako je bilo v obravnavani zadevi. V takih okoliščinah se je Komisija zavezala, da bo „pisno obvestila pritožnika“. To je bilo v obravnavanem primeru storjeno z dopisom z dne 30. maja 2005.

Komisija je predložila kopijo svojega dopisa z dne 30. maja 2005. V tem dopisu se Komisija sklicuje na pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve, ki je bila vložena 5. aprila 2004, in na nadaljnje dopise pritožnika ali njegovega odvetnika z dne 15. junija 2004, 30. novembra 2004 in 18. aprila 2005. Komisija je navedla, da "intenzivno" obravnava pritožnikovo pritožbo in druge pritožbe v zvezi s storitvami športnih stav v Nemčiji. V zvezi s časovnim okvirom je v dopisu navedeno, da „zaradi posebnih postopkovnih rokov za preiskave Komisije v zvezi s kršitvami Pogodbe verjetno ni mogoče pričakovati, da bo Komisija v bližnji prihodnosti zavzela stališče“.

Pripombe pritožnikov

Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da je mnenje Komisije glede datumov napačno in nepopolno, saj je pritožbo na predstavništvo Komisije v Berlinu vložil že 20. februarja 2004. Po navedbah pritožnika ta pritožba ni bila niti obravnavana niti posredovana naprej. Pritožnikov odvetnik je šele pri telefoniranju Predstavništva ugotovil, da je pritožba še vedno v Berlinu. Po mnenju pritožnika je bil tako izgubljen dragoceni čas. Pritožnik je nadalje navedel, da ne vidi, kako je Komisija predlagala nadaljnje ukrepanje in kdaj bo Nemčijo končno zaprosila za mnenje.

Pritožnik je predložil kopije dveh dopisov, naslovljenih na Komisijo 5. aprila 2004 in 4. julija 2005. Pritožnikov odvetnik se v dopisu Komisiji z dne 5. aprila 2004 sklicuje na dejstvo, da je pritožbo 20. februarja 2004 že naslovil na Predstavništvo Komisije v Berlinu.

ODLOČBA

1 Uvodna opomba

1.1 Pritožnik je v Spodnji Saški (Nemčija) ponujal športne stave. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic, ki jo je januarja 2005 vložil njegov odvetnik, navedel, da so mu nemški organi odredili, naj preneha ponujati športne stave, zaradi česar je moral zapreti svoje podjetje. Po mnenju pritožnika je ravnanje nemških organov kršilo pravo EU na splošno in zlasti svobodo opravljanja storitev. Obravnavana zadeva se nanaša na obravnavo pritožbe zaradi kršitve, ki jo je pritožnik predložil Evropski komisiji leta 2004 in ki jo je slednja evidentirala pod referenčno številko 2004/4463.

1.2 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic navedel, da je njegov odvetnik pritožbo zaradi kršitve 20. februarja 2005 že poslal Predstavništvu Komisije v Berlinu. Pritožnik trdi, da je bil pozneje v odgovoru na preiskavo obveščen, da pritožba ni bila niti obravnavana niti poslana v Bruselj. Pritožnik je nato z dopisom z dne 5. aprila 2004 vložil pritožbo neposredno pri Komisiji.

1.3 Komisija se je v svojem mnenju vzdržala obravnave pritožnikove trditve, da je bila njegova pritožba zaradi kršitve vložena že 20. februarja 2004, vendar sprva še ni bila obravnavana.

1.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je domnevna neustrezna obravnava dopisa Komisije, za katerega pritožnik trdi, da ga je naslovil na Predstavništvo Komisije, jasno navedena v pritožbi, ki mu jo je pritožnik predložil januarja 2005. Morda bi bilo koristno opozoriti, da je ta pritožba sestavljena iz ene same strani in več prilog. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic ne razume, zakaj Komisija tega vprašanja ni obravnavala v svojem mnenju. Da bi se to vprašanje razjasnilo, bi bilo treba izvesti nadaljnje preiskave. Take nadaljnje preiskave bi neizogibno povzročile nadaljnje zamude pri zadevi, ki je po mnenju pritožnika nujna. Varuh človekovih pravic zato glede na svoje ugotovitve v zvezi z drugimi vidiki zadeve (glej točko 2 spodaj) meni, da je najboljši način, da se zgoraj navedeno vprašanje izključi iz obsega te preiskave, da se varuhu človekovih pravic omogoči čim hitrejša obravnava jedra zadeve. Pritožnik pa lahko navedeno vprašanje ponovno predloži v ločeni pritožbi.

1.5 Ta preiskava zato ne bo obravnavala pritožnikove trditve, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegovega dopisa z dne 20. februarja 2004.

2 Domnevno neuspešno obravnavanje pritožbe zaradi kršitve

2.1 Pritožnik je trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegove pritožbe zaradi kršitve 2004/4463. Poudaril je, da se je o trenutnem stanju pozanimal v dopisu, poslanem 30. novembra 2004, ne da bi prejel odgovor.

2.2 Komisija je v svojem mnenju poudarila, da je v času pošiljanja mnenja (junija 2005) prejela sedem pritožb proti Nemčiji v zvezi s storitvami iger na srečo (2003/4350, 2003/5288, 2004/4054, 2004/4463, 2004/4899, 2004/4685 in 2005/4017). Komisija je pojasnila, da je prvo pritožbo evidentirala aprila 2003 in da ni sprejela odločitve o sprožitvi postopka za ugotavljanje kršitev, saj se je sodba Sodišča Evropskih skupnosti v povezani zadevi v zvezi z Italijo štela za ključno za oceno te omejitve. Komisija meni, da ji je sodba Sodišča z dne 6. novembra 2003 v zadevi C-243/01 (Gambelli in drugi) zagotovila smernice za presojo takih pritožb.

Komisija je dodala, da je glede na sodno prakso Sodišča ocenila utemeljenost in sorazmernost več nacionalnih prepovedi storitev športnih stav ter da je bil Danski 30. marca 2004 poslan uradni opomin v zadevi, ki se je nanašala na storitve športnih stav.

Vendar se je Komisija na sestankih 13. oktobra in 14. decembra 2004 odločila, da odloži odločitve o sprožitvi postopkov za ugotavljanje kršitev v zadevah v zvezi z omejitvami, podobnimi tistim, ki jih je pritožnik navedel v svoji pritožbi zaradi kršitve v zadevah v zvezi z Nemčijo (2003/4350), Italijo (2003/4616) in Nizozemsko (2002/5443). Te pritožbe so zdaj v postopku nadaljnje preučitve.

Komisija je pojasnila, da je pritožnik v telefaksu z dne 30. novembra 2004 zaprosil za kopijo svoje korespondence z nemškimi organi. Poudarila je, da do zdaj še ni imela stikov z nemškimi organi v zvezi s storitvami športnih stav na splošno ali v zvezi z nobenim posebnim primerom.

Komisija meni, da je še vedno dejavno proučevala posebne vidike pritožnikove pritožbe zaradi kršitve. Dne 30. maja 2005 je pritožnikovemu odvetniku poslala dopis, v katerem je pojasnila trenutno stanje in pritožnika pozvala, naj predloži kopijo dovoljenja njegove stavnice.

Komisija je ugotovila, da je v svojem "Sporočilu Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti" (COM(2002) 141 konč., UL C 244, str. 5) navedla, da je kot splošno pravilo predlagala preiskavo pritožb z namenom, da se sprejme odločitev o izdaji uradnega opomina ali zaključi primer v roku največ enega leta od datuma evidentiranja pritožbe. Vendar naj to ne bi izključevalo možnosti, da bi njena preiskava lahko trajala dlje. Komisija je trdila, da bi to veljalo zlasti, kadar bi se soočila s primeri, ki bi pomenili težko oceno upravičenosti in sorazmernosti zadevnega nacionalnega ukrepa na podlagi premislekov o javnem redu. Po mnenju Komisije je bilo v obravnavani zadevi tako. Komisija je ugotovila, da se je zavezala, da bo v takih okoliščinah „pisno obvestila pritožnika“. Po mnenju Komisije je bilo to v obravnavanem primeru storjeno z dopisom z dne 30. maja 2005.

2.3 Dobra upravna praksa je, da se na pisma državljanov odgovori v razumnem roku. V tem primeru je Komisija odgovorila na dopis pritožnika z dne 30. novembra 2004 z dne 30. maja 2005, tj. šest mesecev po tem, ko je bil poslan. Varuh človekovih pravic meni, da za to veliko zamudo ni bilo podano nobeno pojasnilo ali opravičilo. Ker Komisija na dopis pritožnika z dne 30. novembra 2004 ni odgovorila v razumnem roku, to pomeni nepravilnost.

2.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija v svojem "sporočilu" iz leta 2002 zavezala, da bo preiskala pritožbe z namenom, da sprejme odločitev o izdaji uradnega opomina ali zaključi zadevo v roku največ enega leta od datuma evidentiranja pritožbe. Iz besedila sporočila („praviloma“) je jasno, da to ne izključuje možnosti, da bi preiskava lahko trajala več kot eno leto, če obstajajo tehtni razlogi, zlasti kadar pritožba odpira težka ali zapletena vprašanja. Kot je Komisija pravilno ugotovila, "Sporočilo" iz leta 2002 določa, da mora biti pritožnik v takih primerih pisno obveščen.

Vendar varuh človekovih pravic meni, da morajo informacije, ki jih je treba v takih primerih dati pritožniku, da bi bile smiselne, vsaj pojasniti razloge, zakaj bo obravnava pritožbe trajala več kot eno leto.

Vendar je Komisija v svojem dopisu pritožniku z dne 30. maja 2005 preprosto navedla, „da zaradi posebnih postopkovnih rokov za preiskave Komisije v zvezi s kršitvami Pogodbe stališča Komisije verjetno ni mogoče pričakovati v bližnji prihodnosti“.

Varuh človekovih pravic meni, da je ta "obrazložitev" očitno neustrezna, saj se ne nanaša na posebne okoliščine, ki bi upravičevale dejstvo, da je preiskava Komisije presegla obdobje enega leta, ki bi ga bilo treba v skladu s "sporočilom" iz leta 2002 "praviloma" spoštovati. Ker Komisija ni navedla ustreznih razlogov, zakaj ni mogla zaključiti preiskave pritožnikove pritožbe zaradi kršitve v enem letu po njeni registraciji, to pomeni nepravilnost.

2.5 Kar zadeva obravnavo pritožbe zaradi kršitve kot take, je dobra upravna praksa, da se take pritožbe obravnavajo skrbno in brez nepotrebnega odlašanja. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svojem mnenju trdila, da še vedno dejavno preučuje posebne vidike pritožnikove pritožbe zaradi kršitve. Nadalje ugotavlja, da je Komisija v svojem dopisu pritožniku z dne 30. maja 2005 navedla, da "intenzivno" obravnava pritožnikovo pritožbo in druge pritožbe v zvezi s storitvami športnih stav v Nemčiji.

Po mnenju varuha človekovih pravic pa se zdi, da te trditve niso podprte z informacijami, ki so bile predložene varuhu človekovih pravic.

Najprej je treba opozoriti, da je Komisija poudarila, da ji je sodba Sodišča z dne 6. novembra 2003 v zadevi C-243/01 (Gambelli in drugi) zagotovila smernice za presojo pritožb, kot jih je predložil pritožnik. Vendar je bila ta sodba izrečena že pred več kot enim letom in pol. Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija trdila, da se je pritožnik v pritožbi zaradi kršitve soočil z zadevo, ki je vključevala težko oceno upravičenosti in sorazmernosti zadevnega nacionalnega ukrepa na podlagi javnega reda. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija sama v svojem mnenju priznala, da do zdaj še ni imela stikov z nemškimi organi v zvezi s storitvami športnih stav na splošno ali v zvezi z nobenim posebnim primerom. Težko si je predstavljati, kako bi Komisija lahko ocenila upravičenost in sorazmernost upoštevnih določb nemškega prava, ne da bi od nemških organov zahtevala vsaj informacije in pojasnila glede "upoštevanja javnega reda", na katerem so temeljile te določbe.

2.6 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikove pritožbe zaradi kršitve.

3 Sklepna ugotovitev

Glede na navedeno varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji pošilja naslednji osnutek priporočila:

Osnutek priporočila

Komisija bi morala pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve obravnavati skrbno in brez nepotrebnega odlašanja.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 31. oktobra 2005. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje odločitve varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočila.

Strasbourg, 27. julija 2005

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).