A. Škatle z zvezdami

Zadeva 364/2013/PMC: Zavrnitev izdaje dovoljenja za promet z zdravilom brez recepta s strani Evropske agencije za zdravila (EMA)

Pritožnik je farmacevtska družba s sedežem v Združenem kraljestvu. Pri agenciji EMA je vložila vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom brez recepta, namenjenim lajšanju napadov migrene. Agencija EMA je dovoljenje za promet zavrnila iz več razlogov, vključno s pomisleki glede visokega tveganja za cerebrovaskularne (možganske) in srčno-žilne (srčne) neželene učinke ter morebitno zlorabo in prekomerno uporabo. V pritožbi varuhinji človekovih pravic je bilo navedeno, da je agencija EMA storila postopkovne napake in očitne napake pri presoji.

Varuh človekovih pravic po preiskavi ni ugotovil nepravilnosti. Agencija EMA je zlasti ustrezno pojasnila, zakaj ni sprejela ugotovitev študije biološke enakovrednosti, ki jo je pritožnik predložil v podporo svoji vlogi in na podlagi katere je nekaj držav članic izdalo dovoljenja za promet. V končni odločbi je bilo navedeno, da je agencija EMA Komisijo in tiste države članice, v katerih so bila za zdravila, ki so enaka ali podobna zdravilu iz obravnavane zadeve, izdana dovoljenja za promet, obvestila o svojih ugotovitvah v zvezi s študijo biološke enakovrednosti. Agencija EMA je odgovorila, da je Komisijo obvestila o odločitvi varuhinje človekovih pravic v tej zadevi. Komisija je države članice obvestila oktobra 2014, vsa zadevna dovoljenja za promet pa so bila preklicana.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja nadaljnje ukrepe agencije EMA za zagotovitev doslednega zdravljenja študije biološke enakovrednosti v EU, kar je nazadnje privedlo do sprejetja pomembnih ukrepov za varovanje javnega zdravja.

Zadeva 443/2011/ER: Nepoštena zavrnitev zahtevka za končno plačilo po prenehanju pogodbe

Pritožnik je italijansko podjetje. Leta 2008 je sklenila sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev z Izvajalsko agencijo za konkurenčnost in inovativnost (zdaj Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja) v okviru programa EU Marco Polo II, ki podpira ukrepe za prenos tovora s cestnega prevoza na druga, okolju prijaznejša prevozna sredstva.

Ukrep, ki ga je predlagal pritožnik, se je nanašal na izvoz italijanske keramične industrije v Španijo in so mu bila dodeljena nepovratna sredstva v višini do 4 milijonov EUR. Vendar se je zaradi svetovne gospodarske krize in nenadnega upada španskega stanovanjskega trga povpraševanje po prevozu keramike iz Italije v Španijo po podpisu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev močno zmanjšalo. Zato je EACI sprejel pritožnikovo zahtevo za prekinitev izvajanja ukrepa. Ker pritožnik ni mogel nadaljevati projekta, je junija 2010 prekinil sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev in pritožnika obvestil, da ima na voljo 60 dni, da predloži končno poročilo in zahteva končno plačilo. Pritožnik do januarja 2011 ni predložil zahtevka za končno plačilo v višini 2 milijonov EUR. Po mnenju združenja EACI je bilo to prepozno.

Pritožnik je v pritožbi trdil, da je EACI ravnala nepošteno. Pritožnik je trdil, da je bila zamuda pri predložitvi zahtevka za končno plačilo upravičena zaradi njegovih poskusov v dobri veri, da nadaljuje z ukrepom, in da bi se morala EACI, ker ni bilo končnega poročila, opreti vsaj na številke, ki izhajajo iz vmesnega poročila, ki mu je bilo predloženo oktobra 2009. EACI je v svojem mnenju menila, da je v celoti spoštovala določbe sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da je pojem dobrega upravljanja širši od pojma zakonitosti. Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da čeprav EACI k temu ni bila pravno zavezana, ji sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev ni preprečil, da bi sprejela zapoznele zahtevke za končno plačilo. Glede na (i) posebej resen vpliv gospodarske krize na pritožnikov projekt in (ii) dejstvo, da je EACI že odobrila vmesno poročilo, predloženo oktobra 2009, je varuh človekovih pravic menil, da odločitev Agencije, da zavrne pritožnikov zahtevek za končno plačilo, ni bila povsem poštena. Varuh človekovih pravic je zato predlagal rešitev in pozval EACI, naj oceni pritožnikovo zahtevo za končno plačilo v višini 2 milijonov EUR na podlagi pritožnikovega vmesnega poročila iz oktobra 2009. EACI je predlog sprejel, varuh človekovih pravic pa je primer zaključil.

Zadeva 299/2014/TN: Izboljšani postopki za invalide, ki želijo postati samostojni tolmači

Pritožnik je trdil, da ga je Evropska komisija diskriminirala na podlagi njegove invalidnosti, ko je opravljal test za delo samostojnega tolmača za institucije EU. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je Komisija ravnala razumno do pritožnika, ko mu je ponudila dve možnosti za opravljanje testov pod pogoji, ki so upoštevali njegovo invalidnost. Zadeva je bila zato zaključena z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Vendar je varuhinja človekovih pravic podala še dve pripombi, da bi še izboljšala obravnavo invalidnih kandidatov. V prvem je bilo navedeno, da bi morala Komisija pri povabilu prosilca s posebnimi potrebami na preizkus čim prej stopiti v stik z njim, da bi se v celoti seznanila z njegovimi potrebami in razpravljala o morebitnih s tem povezanih tehničnih rešitvah. Drugi je vprašal, ali je bilo vprašanje o posebnih potrebah prosilcev vključeno v spletni obrazec za prijavo, kot je predlagal varuh človekovih pravic v odločbi o prejšnji zadevi.

Komisija je odgovorila, da spletni obrazec za prijavo na test samostojnega tolmača zdaj vsebuje prostor za obveščanje testnega urada o posebnih potrebah. Poleg tega je bil izveden protokol, v skladu s katerim urad za preskušanje vedno stopi v stik s kandidati s posebnimi potrebami, da bi dosegel medsebojno razumevanje postopkov za preskušanje.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za večjo dostopnost testov samostojnih tolmačev za invalide.

B. Sprejete rešitve

1. Evropska komisija

Zadeva 2232/2011/FOR: Dostop do dokumentov skupne ribiške politike

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala prošnje za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s predlogom Komisije za novo uredbo o skupni ribiški politiki.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da Komisija pritožniku, nemškemu akademiku, ki deluje na področju preglednosti javnih organov EU, ne more zavrniti dostopa javnosti do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je tako predlagala rešitev, s katero je Komisijo pozvala, naj razkrije dokumente. Komisija se je strinjala s predlogom varuha človekovih pravic in objavila dokumente. Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila.

Zadeva 2099/2012/JN: Izterjava neupravičeno plačanega prispevka EU

Pritožba v tej zadevi je bila, da je Evropska komisija ravnala nepošteno, ko je poskušala izterjati del finančne podpore za projekt, ki ga je financirala EU. Pritožnik je bil neprofitna organizacija in je izjavil, da ne more izpolniti pogojev za vračilo, ki jih je določila Komisija. Varuh človekovih pravic je po obravnavi pritožbe, vložene oktobra 2012, Komisiji predlagal sporazumno rešitev tega vprašanja. Varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj Komisija podaljša obdobje, v katerem mora pritožnik vrniti denar, in naj razmisli tudi o opustitvi zahteve, da pritožnik vzpostavi jamstvo za kritje zneska, ki ga je treba vrniti. Komisija je ta predlog sprejela.

Zadeva 2465/2012/PMC: Neodziv – dostop do dokumentov

Pritožnik je bil vodilni partner in izvajalec projekta, ki ga je upravljala EU in je bil namenjen podpori demokratizaciji in prehodu na tržno gospodarstvo v Armeniji. Evropsko komisijo je zaprosila za dostop do nekaterih dokumentov v zvezi s tem projektom. Potem ko je Komisija zagotovila dostop do sklopa dokumentov, je pritožnik pisal Komisiji in poudaril, da jih je večina že v njeni lasti in da pričakuje, da bo prejel „druge vrste dokumentov, ki so del projektne dokumentacije“. Pritožba varuhinji človekovih pravic se je nanašala na to, da Komisija te druge zahteve ni obravnavala kot uradno zahtevo za pregled ali kot tako imenovano potrdilno prošnjo. Komisija je menila, da pritožnik ni vložil potrdilne prošnje, temveč je vložil novo prošnjo za dostop.

Varuhinja človekovih pravic tega stališča ni sprejela in se je strinjala s pritožnikom, da bi morala Komisija njen dopis o nadaljnjem ukrepanju obravnavati kot potrdilno prošnjo za dostop. Zato je predlagala rešitev in pozvala Komisijo, naj obravnava to potrdilno prošnjo.

Komisija je sprejela njen predlog in odgovorila na potrdilno prošnjo pritožnika za dostop do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da preiskavo zaključi.

Zadeva 2478/2012/RT: Nepodaljšanje veljavnosti rezervnega seznama

Leta 2002 je pritožnik uspešno opravil teste za notranji natečaj v Evropski komisiji in njegovo ime je bilo vključeno na rezervni seznam natečaja. Za rezervni seznam prvotno ni bilo navedeno obdobje veljavnosti. Komisija se je nato odločila, da veljavnost natečaja preneha na določen datum, in po elektronski pošti obvestila vse uspešne kandidate natečaja, razen pritožnika. Ker je bil pritožnik medtem izbran za delovno mesto na podlagi seznama, je Komisijo zaprosil, naj v njegovem primeru izjemoma dovoli podaljšanje veljavnosti rezervnega seznama. Ko je Komisija to zavrnila, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Komisija je v svojem mnenju priznala tehnično napako, ki je pritožniku preprečevala, da bi bil hkrati z drugimi zadevnimi osebami neposredno obveščen o svoji odločitvi o prenehanju veljavnosti rezervnega seznama za natečaj.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da napake Komisije ni mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je bila odločitev Komisije posredovana prek drugih komunikacijskih sredstev, in predlagala rešitev, pri čemer je predlagala, da bi lahko Komisija izjemoma podaljšala veljavnost rezervnega seznama natečaja v zvezi s pritožnikom in mu zagotovila dovolj časa, da bi lahko načrtoval svojo kariero.

Komisija je sprejela predlog varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da primer zaključi.

Zadeva 1215/2013/JF: Navzkrižje interesov pri izbiri opazovalcev za misije EU za opazovanje volitev

Zadeva se je nanašala na domnevna navzkrižja interesov pri izbiri opazovalcev za misije EU za opazovanje volitev. Pritožnik je izvedel, da je Evropska komisija dovolila, da so člani nacionalnih kontaktnih točk, tj. organov, pristojnih za predizbor opazovalcev, sami predhodno izbrani kot opazovalci.

Varuhinja človekovih pravic je Komisiji predlagala, naj razvije postopek za imenovanje članov kontaktnih točk za opazovalce v misijah EU za opazovanje volitev, ki bo ločen od postopka, ki se uporablja za zunanje kandidate. Komisija se je strinjala in pritožnik je bil zadovoljen z izidom.

Zadevi 1510/2011/EIS in 1562/2012/JF

Nadaljnja dva primera Komisije sta bila rešena, ko je Komisija sprejela predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev, in sicer primer 1510/2011/EIS, ki je vključeval stališče raziskovalca, ki je bilo domnevno ponujeno pritožniku po telefonu, vendar je bilo na koncu dano nekomu drugemu, in primer 1562/2012/JF, v katerem je Komisija prvotno zavrnila zahtevo za revalescentno zdravljenje.

2. Evropska investicijska banka (EIB)

Zadeva 863/2012/FOR: Dostop javnosti do dokumenta v zvezi z varstvom okolja

Pritožba se je nanašala na zavrnitev EIB, da nevladni organizaciji CEE Bankwatch odobri javni dostop do dokumenta, ki vsebuje metodologijo EIB za oceno globalnega odtisa toplogrednih plinov. EIB je to metodologijo uporabila v zvezi z elektrarno na premog na Poljskem, ki je bila v postopku pridobivanja sredstev od EIB. Pritožnik je zahtevo vložil v okviru svojih prizadevanj, da bi ugotovil, v kolikšni meri je projekt izpolnjeval merila EIB za pregled novih elektrarn na premog.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da člen 6(1) Aarhuške uredbe od institucij in organov Unije zahteva, da opravijo tehtanje, da bi ugotovili, ali javni interes za dostop do informacij o okolju, ki vedno obstaja, prevlada nad kakršnim koli interesom za nerazkritje. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s trditvijo EIB, da je bila zadevna metodologija "delo v teku", ugotovila tudi, da je EIB to metodologijo uporabila pri ocenjevanju projekta na Poljskem. Predhodno stališče varuha človekovih pravic je bilo, da se je EIB napačno sklicevala na izjemo iz Uredbe 1049/2001, ki se nanaša na varstvo postopka odločanja institucije. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj EIB razmisli o odobritvi popolnega dostopa do zahtevanega dokumenta. EIB se je na predlog varuha človekovih pravic strinjala z razkritjem dokumenta. Varuh človekovih pravic je tako primer zaključil.

3. Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP)

Zadeva 1010/2012/JF: Obravnava zahteve za spremembo besedila sklepa

Ta zadeva se je nanašala na nekdanjega uslužbenca urada Evropske unije, ki je bil predsednik natečajne komisije notranjega natečaja, ki ga je organiziral ta urad. Varuhu človekovih pravic je očital, da ENVP ni ustrezno ukrepal v zvezi z njegovo zahtevo za popravek sklepa ENVP. ENVP je sprejel predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev. ENVP je s tem, ko se je strinjal, da bo izdal potreben popravek in ga razposlal vsem zadevnim stranem, ter s tem, da je dal pobudo za opravičilo pritožniku, pokazal spoštovanje načel pravičnosti in dobrega upravljanja.

4. Evropski urad za izbor osebja (EPSO)

Zadeva 1140/2011/DK: Domnevno napačna vprašanja na natečaju za izbor osebja

Zadeva se je nanašala na domnevno napačna vprašanja, ki so bila pritožniku postavljena na natečaju za izbor osebja. EPSO je trdil, da mu ni treba pregledati svoje odločitve, saj je bila pritožnikova zahteva za pregled oblikovana "splošno" (pritožnik je opredelil domnevno napačna vprašanja, ne da bi navedel, zakaj so bila napačna).

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da urad EPSO kandidatom ne omogoča več, da bi testne dokumente vzeli s izpita ali si med testi celo zapisovali zapiske. V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic menil, da je razumno, da pritožnik ni mogel podrobneje pojasniti, zakaj je menil, da so nekatera vprašanja napačna. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je primerno urad EPSO zaprositi, naj v predlogu rešitve od natečajne komisije zahteva, da preveri domnevno napačna testna vprašanja, ki jih je opredelil pritožnik.

Urad EPSO je sprejel predlog varuhinje človekovih pravic in zaprosil komisijo treh izkušenih stalnih članov natečajne komisije, naj preuči sporna vprašanja. Odbor je ta vprašanja skrbno preučil in soglasno sklenil, da nobeno od vprašanj ni pomanjkljivo.

Zadevi 514/2012/DK in 2045/2012/DK: Izključitev iz javnega natečaja

Obe zadevi sta se nanašali na izključitev kandidatov iz postopka izbora osebja na podlagi „preverjanja dodatnih sposobnosti“.

Varuhinja človekovih pravic je v dveh ločenih predlogih rešitev urad EPSO pozvala, naj od natečajne komisije zahteva, da preuči odgovore pritožnikov in jih uvrsti v naslednjo fazo natečaja, če natečajna komisija ugotovi, da so dosegli zahtevano najmanjše število točk.

Urad EPSO je sprejel predloge varuhinje človekovih pravic in se zavezal, da bo natečajno komisijo pozval, naj oceni odgovore pritožnikov.

5. Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)

Zadeva 108/2013/JN: Nezakonita izterjava sredstev za projekt, ki ga financira EU

Pritožnik je britanska dobrodelna organizacija. Zadeva se je nanašala na zakonitost in pravičnost izterjave sredstev, izplačanih pritožniku v okviru projekta, ki ga je financirala EU, s strani Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in menila, da je izterjava nezakonita, ker je agencija zamudila ustrezen rok za zavrnitev projekta. Varuhinja človekovih pravic je podala dva predloga rešitev. Agencija je na koncu sprejela predloge varuha človekovih pravic in se zavezala, da bo pritožniku plačala 49 467,21 EUR ter zamudne obresti. Ta zadeva je v pravnem interesu za oblikovanje stališča varuha človekovih pravic o posledicah upravnega molka v pogodbenem razmerju.

6. Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME)

Glej zadevo 443/2011/ER zgoraj pod naslovom „Zvezdne zadeve“.

7. Izvajalska agencija za raziskave (REA)

Zadeva 1851/2012/OV: Spor o plačilu med strokovnjakom in Izvajalsko agencijo za raziskave

Zadeva se je nanašala na nesoglasje med strokovnjakom in Izvajalsko agencijo za raziskave (REA) glede števila delovnih dni, za katere bi lahko zahteval plačilo. Varuhinja človekovih pravic je podala predlog rešitve in agencijo REA pozvala, naj: (i) pritožniku izplačati delovne dni, ki jih je zahteval, in (ii) popolnoma pojasniti posebne pogoje, priložene pogodbam strokovnjakov, glede prihodnjih plačil. REA je to tudi storila.

C. Priporočila sprejeta

1. Evropski parlament

Zadeva 262/2012/OV: Dostop javnosti do zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov

Pritožnik je zaprosil za dostop javnosti do zapisnikov sestankov koordinatorjev več odborov Evropskega parlamenta v zvezi s pogajanji o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Parlament je odgovoril, da razen nekaterih izjem ni ločenih zapisnikov sej koordinatorjev odborov in da so ti zapisniki vključeni v zapisnike sej samih odborov.

Pritožnik se je nato obrnil na varuhinjo človekovih pravic in trdil, da Parlament zapisnikov koordinatorjev odborov ne vključuje v svoj register dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je Parlamentu priporočila, naj te zapisnike pri pripravi vključi v svoj javni register dokumentov. Parlament je odgovoril, da bodo zaradi večje preglednosti priporočila ali sklepi, ki jih bodo sprejeli koordinatorji, potem ko jih bo odbor potrdil, vključeni v zapisnik odbora, ki bo dostopen v javnem registru. Parlament je izjavil, da se bo ta novi pristop uporabljal od julija 2014 naprej.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Parlament sprejel ustrezne ukrepe za izvedbo njenega priporočila. V zvezi z obstoječimi zapisniki koordinatorjev odborov, sprejetimi v parlamentarnem obdobju 2009–2014, je varuhinja človekovih pravic izrazila zaupanje, da jih bo Parlament zaradi doslednosti vključil v javni register.

Zadeva 861/2012/RA: Uporaba irščine na spletišču Parlamenta

Parlament je sprejel tudi priporočilo v zadevi 861/2012/FOR v zvezi z uporabo irščine na spletnem mestu Parlamenta. Pritožbo je vložil irski državljan v imenu organizacije Stádas, ki si prizadeva za spodbujanje statusa irskega jezika v Evropski uniji. Po navedbah pritožnika Parlament od 1. januarja 2007, ko je irščina dobila status uradnega in delovnega jezika EU, svoje domače strani in drugih ustreznih strani na svoji spletni strani ni dal na voljo v irščini.

Predsednik Parlamenta je v odgovor na priporočilo varuha človekovih pravic poudaril, da je na seji predsedstva Parlamenta 10. junija 2013 sam izpostavil vprašanje uporabe irščine na spletnem mestu Parlamenta. V zvezi s tem je zahteval, da se irske vsebine objavijo na spletnem mestu Parlamenta. Od takrat si uprava Parlamenta prizadeva oceniti potrebno delo in vire ter pripraviti časovni razpored izvajanja na podlagi izkušenj, pridobljenih z uvedbo hrvaške različice spletnega mesta. Predsednik je izjavil, da je to vprašanje zelo pomembno za Parlament, in zagotovil pripravljenost in zavezanost Parlamenta, da spoštuje status irskega jezika.

Parlament se je zavezal tudi postopnemu uvajanju irščine na svojih različnih spletnih platformah. Predložila je časovni razpored izvajanja, ki pa bi bil odvisen od tehničnih omejitev in razpoložljivosti virov.

2. Evropska komisija

Zadeva 2521/2011/JF: Domnevna nezakonita državna pomoč štirim španskim nogometnim klubom

Zadeva se je nanašala na obravnavo pritožbe o domnevni nezakoniti državni pomoči štirim španskim nogometnim klubom s strani Generalnega direktorata Evropske komisije za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: GD COMP). Pritožbo je Komisiji leta 2009 vložil predstavnik številnih vlagateljev in delničarjev evropskih nogometnih klubov. Preiskava varuhinje človekovih pravic je pokazala, da GD COMP ni ravnal v skladu z določbami svojega kodeksa najboljše prakse, ker o pritožbi ni odločil v ustreznem roku; Prav tako ni ustrezno utemeljila, zakaj ni sprejela odločitve. Pritožnik je trdil, da komisar za konkurenco podpira enega od zadevnih klubov in da to pojasnjuje, zakaj odločitev ni bila sprejeta. Varuhinja človekovih pravic je maja 2013 Komisijo pozvala, naj sprejme odločitev o pritožbi ali pojasni, zakaj tega ni mogla storiti. V predlogu varuhinje človekovih pravic je bilo poudarjeno zlasti, da se je treba izogibati dajanju vtisa navzkrižja interesov.

GD COMP je sprejel predlog varuha človekovih pravic. Toda po nadaljnjih dveh mesecih ni bilo dokazov, da je bil predlog obravnavan. V teh okoliščinah je varuhinja človekovih pravic sklenila, da Komisija predloga ni izvedla. Komisiji je 16. decembra 2013 priporočila, naj čim prej, vsekakor pa najpozneje do 30. junija 2014, odloči, ali bo začela s kršitvijo ali ne.

Komisija se je 18. decembra 2013, več kot štiri leta po prvem prejemu pritožbe, odločila začeti preiskavo proti Španiji. V poznejši korespondenci je komisar podal nekaj kritičnih ugotovitev o preiskavi varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je odgovorila na te pripombe. Ta izmenjava korespondence je objavljena na spletni strani varuha človekovih pravic v povezavi s tem sklepom.

3. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

Zadeva 1576/2011/ANA: Pregled ocenjevalnega poročila pritožnika

ESZD je po uspešni pritožbi v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov sprejela priporočilo v zadevi 1576/2011/ANA, ki se je nanašalo na njen pregled pritožnikovega ocenjevalnega poročila.

4. Evropski urad za izbor osebja (EPSO)

Zadeva 814/2012/TN: Dostop do ocenjevanja kvalifikacij na javnih natečajih

Pritožnik se je prijavil na natečaj EU za zaposlovanje, vendar ni bil povabljen k sodelovanju, ker se njegove kvalifikacije niso štele za zadostne. Pritožnik je zahteval kopijo ocenjevalnega lista v zvezi s svojimi kvalifikacijami. EPSO mu ni hotel izročiti kopije ocenjevalnega lista. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic.

EPSO je najprej trdil, da za ocenjevalni list velja tajnost dela natečajne komisije. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je urad EPSO kandidatom omogočil dostop do ocenjevalnih listov v desetih dneh po tem, ko so bili obveščeni o njihovih rezultatih. Varuhinja človekovih pravic ni mogla razumeti, kako bi lahko ocenjevalni list, ki se prej ni štel za tajnega, po tem obdobju postal zajet s tajnostjo dela natečajne komisije. Varuhinja človekovih pravic je zato uradu EPSO podala priporočilo in ga pozvala, naj pritožniku predloži kopijo ocenjevalnega lista.

Urad EPSO je sprejel priporočilo varuha človekovih pravic in pritožniku predložil zahtevani ocenjevalni list. Urad EPSO je varuha človekovih pravic tudi obvestil, da kandidatom zdaj samodejno zagotavlja informacije o ocenjevanju njihovih kvalifikacij.

Varuhinja človekovih pravic se je uradu EPSO zahvalila za konstruktiven in pregleden pristop k tej zadevi.

Zadeva 901/2012/JF: Povračilo stroškov, nastalih zaradi napake izvajalca

Zadeva se je nanašala na kandidata na javnem natečaju, ki ga je vodil EPSO. Zaradi napake izvajalca, ki je organiziral natečaje EPSO na Portugalskem, je kandidat opravil nepotrebno potovanje iz Porta v Lizbono, da bi se udeležil računalniško podprtih testov, ki dejansko niso bili izvedeni na predvideni datum. Ko pogodbena stranka pritožniku ni plačala nastalih stroškov, se je obrnila na varuha človekovih pravic.

Po stiku z varuhom človekovih pravic se je urad EPSO strinjal, da pritožniku povrne potne stroške. Vendar ji urad EPSO ni hotel izplačati nadomestila, ker je po nepotrebnem zamudila delovni dan. Nato se je urad EPSO na priporočilo varuha človekovih pravic strinjal, da bo pritožniku izplačal nadomestilo za izgubljeni delovni dan. Pritožnik je bil zadovoljen in varuh človekovih pravic je primer zaključil.

5. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Zadeva 1183/2012/MMN: Dolžnost navedbe razlogov za zaključek preiskave

Zadeva se je nanašala na pritožbo, ki jo je nekdanji uslužbenec Agencije za temeljne pravice (FRA) vložil pri Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF) zoper slednjega. Pritožnik je OLAF opozoril na nekatere nepravilnosti, ki naj bi bile storjene znotraj FRA. OLAF je pritožnika obvestil, da je po preiskavi sklenil, da ni treba sprejeti nadaljnjih ukrepov, vendar je obravnaval številna vprašanja v zvezi z upravljanjem FRA. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic, ker je menil, da je urad OLAF kršil svojo dolžnost, da navede razloge za svojo odločitev o zaključku preiskave. OLAF je namreč izjavil, da njegova politika ni, da pojasni ali obrazloži svojo odločitev o zaključku preiskave.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in priporočila, naj urad OLAF pritožnika obvesti o razlogih za svojo odločitev, da v zadevi zaključi preiskavo. Urad OLAF je sprejel priporočilo ter splošno načelo in politiko, na katerih temelji.

6. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)

Zadeva 1174/2011/OV: Dostop do dokumentov v zvezi s štirimi izvajalci storitev vzdrževanja zrakoplovov

Zadeva se je nanašala na zavrnitev dostopa EASA do dokumentov (in sicer (i) načrtov nadzora EASA in (ii) poročil EASA o priporočilih za odobritev) v zvezi s štirimi izvajalci storitev vzdrževanja zrakoplovov s sedežem v Aziji. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da zanašanje EASA na zaščito poslovnih interesov in zaščito namena inšpekcij, preiskav in revizij ni prepričljivo. EASA se je na priporočilo varuha človekovih pravic odločila, da bo objavila zahtevane dokumente.

Zadeva 726/2012/FOR: Dostop do zapisnika sestanka Evropske agencije za varnost v letalstvu

Zadeva se je nanašala na to, da EASA zainteresiranim stranem ni posredovala izvodov zapisnika sestanka svetovalne skupine nacionalnih organov EASA, na katerem se je razpravljalo o spremembah omejitev letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtev glede počitka v komercialnem zračnem prevozu.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je EASA napačno zavrnila dostop do zapisnika. Zato je predlagala, da se zapisnik objavi. EASA se je strinjala z objavo zapisnika in se zavezala, da bo v prihodnje zagotovila objavo podobnega zapisnika.

Varuhinja človekovih pravic je tako ugotovila, da je EASA sprejela njeno priporočilo, in zaključila preiskavo.

7. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Zadeva 2241/2012/JF: Zavrnitev priprave ocenjevalnega poročila za nekdanjega uslužbenca

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljnjem besedilu: ECDC) zavrnil pripravo letnega ocenjevalnega poročila za nekdanjega člana svojega osebja.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo poudarila, da kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije določajo obveznost institucij, da izdajajo ocenjevalna poročila vsem uslužbencem, sedanjim in preteklim, ter v vseh okoliščinah. Zato je izdala priporočilo, naj ECDC to stori v primeru pritožnika. ECDC je priporočilo sprejel. Poleg tega je priporočila, naj ECDC pregleda svoja pravila o ocenjevanju. Ker Komisija pregleduje ta pravila, je varuhinja človekovih pravic v dodatni pripombi pozvala ECDC, naj jo obvesti o razvoju tega pregleda.

8. Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)

Zadeva 1125/2011/ANA: Prerazporeditev nalog in spremembe delovnega okolja uslužbenca agencije ENISA

Zadeva se je nanašala na način, na katerega je agencija ENISA prerazporedila naloge in izvedla spremembe v delovnem okolju pritožnika, ki je uslužbenec agencije ENISA. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in predlagala rešitev, ki je ENISA ni sprejela. Varuhinja človekovih pravic je nato podala priporočila, v katerih je agencijo ENISA pozvala, naj: 1) prizna, da se pred sprejetjem odločitev o prerazporeditvi ni posvetoval s pritožnikom, (b) ni obrazložil svojih ukrepov, (c) ni ustrezno sporočil svojih odločitev o prerazporeditvi, (d) ni odgovoril na pritožnikove ustrezne zahteve in (e) ni ustrezno upošteval pritožnikove blaginje; 2) da se pritožniku opraviči; plačilo ex gratia v višini 1000 EUR pritožniku; in 4) da se varuh človekovih pravic uradno zaveže, da v prihodnje ne bo storil takih nepravilnosti. Agencija ENISA je sprejela priporočila varuhinje človekovih pravic in sprejela ukrepe za njihovo izvajanje. Zato je varuhinja človekovih pravic primer zaključila.

D. Priporočila, ki jih je institucija delno sprejela

1. Evropska komisija

Zadeva 1184/2012/PMC: Pravočasnost obravnave pritožbe v zvezi z državno pomočjo s strani Komisije

Pritožnik v zadevnem primeru je italijanska letalska družba, ki je decembra 2003 Komisiji predložila pritožbo o državni pomoči v zvezi z domnevno nezakonito državno pomočjo, ki jo je prejel eden od njenih konkurentov za lete z regionalnega letališča v Italiji in nanj. Komisija je septembra 2007 proti Italiji začela postopek iz člena 108(2) PDEU. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z zamudo Komisije pri odločanju o pritožbi v zvezi z državno pomočjo, se je junija 2012 obrnil na varuha človekovih pravic.

Komisija je v svojem mnenju trdila, da je bilo trajanje preiskave v tem primeru upravičeno. Navedla je, da je treba upoštevati različne dejavnike, kot so zapletenost zadeve, ponavljajoče se spreminjanje obsega preiskave, čakanje na sprejetje novih smernic za letalski sektor ter potreba po naročilu različnih študij in prevodu več dokumentov, predloženih v angleščini, v italijanščino.

Varuhinja človekovih pravic pri svoji oceni primera ni bila prepričana glede argumentov Komisije in je ugotovila, da je minilo približno deset let, odkar je pritožnik vložil pritožbo v zvezi z državno pomočjo. Zato je sklenila, da Komisija ni pravočasno sprejela odločitve o pritožnikovi pritožbi v zvezi z državno pomočjo, in je zato podala priporočilo. Komisijo je pozvala, naj čim prej, vsekakor pa najpozneje do 30. junija 2014, sprejme odločitev o pritožbi pritožnika v zvezi z državno pomočjo.

Komisija se je nato strinjala z „glavnimi točkami“priporočil varuhinje človekovih pravic, vendar je varuhinjo pozvala, naj rok za dokončanje ocene podaljša do 31. oktobra 2014, saj bi ji to omogočilo dokončanje ocene na podlagi novih smernic za letalski sektor, ki so bile sprejete 20. februarja 2014. Vendar Varuha človekovih pravic ni prepričal razlog, na katerega se je sklicevala Komisija, glede na to, da je Komisija (i) obravnavala pritožnikovo pritožbo glede državne pomoči približno deset let in (ii) tudi temeljito poznala smernice, saj jih je sama pripravila in sprejela. Varuhinja človekovih pravic je zato obžalovala, da Komisija ni izkoristila te priložnosti za odpravo nepravilnosti. Ne glede na to je varuhinja človekovih pravic priznala, da možnost dokončnega izida do konca oktobra 2014 pomeni določen napredek. V teh okoliščinah in glede na to, da pritožnik v svojih pripombah ni zahteval skladnosti s priporočenim rokom varuha človekovih pravic, tj. 30. junijem 2014, varuh človekovih pravic ni videl potrebe po nadaljnjih preiskavah. Ker se je Komisija pritožniku opravičila za nastalo zamudo, je primer zaključila.

E. Nadaljnje ukrepanje v zvezi s kritičnimi in nadaljnjimi pripombami institucije

1. Evropski parlament

Zadeva 262/2012/OV: Vpis zapisnikov sej koordinatorjev odborov v javni register Parlamenta

Kot je navedeno v zgornjem oddelku z naslovom „Sprejeta priporočila“, je pritožnik zaprosil za dostop javnosti do zapisnikov sestankov koordinatorjev več odborov Evropskega parlamenta v zvezi s pogajanji o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Parlament je odgovoril, da razen nekaterih izjem ni ločenih zapisnikov sej koordinatorjev odborov in da so ti zapisniki vključeni v zapisnike sej samih odborov. Pritožnik se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic in trdil, da Parlament zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov ne vključuje v svoj register dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je Parlamentu priporočila, naj te zapisnike pri pripravi vključi v svoj javni register dokumentov. Parlament je odgovoril, da bodo zaradi večje preglednosti priporočila ali sklepi, ki jih bodo sprejeli koordinatorji, potem ko jih bo odbor potrdil, vključeni v zapisnik odbora, ki bo dostopen v javnem registru. Parlament je izjavil, da se bo ta novi pristop uporabljal od julija 2014 naprej. Varuhinja človekovih pravic je tako ugotovila, da je Parlament sprejel ustrezne ukrepe za izvedbo njenega priporočila. V zvezi z obstoječimi zapisniki sestankov koordinatorjev odborov, sprejetimi v parlamentarnem obdobju 2009–2014, je varuhinja človekovih pravic dodala, da je prepričana, da jih bo Parlament zaradi doslednosti vključil v svoj javni register.

Parlament je sprejel predlog varuha človekovih pravic in v svojem javnem registru ustvaril novo rubriko, ki omogoča evidentiranje zapisnikov sestankov koordinatorjev, ki so potekali v zakonodajnem obdobju 2009–2014, če ti obstajajo.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktivno nadaljnje ukrepanje Parlamenta na podlagi nadaljnje pripombe v tej zadevi.

Zadeva 1092/2012/OV: Zahteva dvojezičnega uradnika Parlamenta, da spremeni svoj glavni jezik za notranji natečaj

Pritožnik, francosko-italijanski dvojezični uradnik Parlamenta, je Parlament zaprosil, naj mu dovoli opravljanje pisnih preizkusov na notranjem natečaju v italijanščini, čeprav bi moral v skladu z razpisom natečaja opravljati preizkuse v francoščini, in sicer v svojem glavnem jeziku, ki je kot tak registriran v podatkovni zbirki Parlamenta o človeških virih. Parlament je to zavrnil, pri čemer je trdil, da ta zahteva temelji izključno na osebnih razlogih primernosti. Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti v delovanju Parlamenta, vendar je podala še dve pripombi, in sicer da bi lahko Parlament (i) dvojezičnim uslužbencem omogočil, da v letnih ocenjevalnih poročilih kot glavne jezike navedejo oba jezika, in (ii) v letna ocenjevalna poročila dodal razdelek „znanje jezikov“, pri čemer je treba opozoriti, da bodo podatki v tem razdelku v naslednjem letu služili za vse kadrovske namene.

Parlament je v svojem odgovoru navedel, da bo odslej kot ukrep preglednosti od uradnikov in drugih uslužbencev zahteval, da izpolnijo izjavo, priloženo njihovi ponudbi za zaposlitev, v kateri navedejo svoj glavni jezik in, če so dvojezični, drugi jezik, ki ga dobro obvladajo. Izjava, ki bo vključena v osebni spis zadevnega uslužbenca, bo vsebovala obvestilo uradniku ali drugemu uslužbencu, da bo prijavljeni glavni jezik vnesen v podatkovno zbirko človeških virov Parlamenta in upoštevan pri vseh stikih z upravo, zlasti pri notranjih natečajih.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je nadaljnje ukrepanje Parlamenta na podlagi njenih nadaljnjih pripomb delno zadovoljivo. Novi uslužbenci Parlamenta, ki so dvojezični, bodo odslej ob prijavi glavnega jezika ob zaposlitvi obveščeni, da se bo njihova glavna izbira jezika v prihodnosti upoštevala za kadrovske namene, vključno z notranjimi natečaji. Vendar zadevna izjava ne predvideva možnosti, da bi dvojezično osebje prijavilo dva glavna jezika. Prijavijo lahko samo en glavni jezik in drugi jezik, ki ga dobro obvladajo. To pomeni, da se lahko dvojezični uradnik udeleži notranjega natečaja samo v svojem drugem prijavljenem jeziku, potem ko je Parlament zaprosil, naj njegov drugi jezik registrira kot glavni jezik. Čeprav se Parlament ne strinja s stališčem, da lahko dvojezični uradniki kot svoja glavna jezika navedejo dva jezika, dejstvo, da lahko ti uradniki na zahtevo in s potrebnimi dokazili spremenijo vrstni red dveh ustreznih jezikov, kljub temu obravnava vprašanje, na katerem temelji pripomba varuha človekovih pravic.

Zadeva 219/2013/PMC: Domnevna nepravična premestitev javnega uslužbenca EU v nov kraj zaposlitve

Uradnik Parlamenta, ki je več let delal v informacijski pisarni Parlamenta v evropski prestolnici, je bil proti svoji volji premeščen. Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi primera ugotovila, da je Parlament ravnal napačno, ko je odločil, da bi morala predaja pritožnika začeti veljati pred sprejetjem uradne odločitve o predaji. Varuh človekovih pravic je tudi ugotovil, da Parlament ni pravočasno določil nalog pritožnika po njegovi premestitvi. Zato je preiskavo zaključila z dvema kritičnima pripombama.

V odgovor na kritične pripombe je Parlament obvestil varuhinjo človekovih pravic, da se bo v prihodnosti poskušal izogniti sprejemanju odločitev o premestitvi z retroaktivnim učinkom, zlasti pri premestitvi uradnika v nov kraj zaposlitve. Parlament je tudi izjavil, da je sprejel nova pravila, ki zagotavljajo, da bodo uradniki, premeščeni na nova delovna mesta v Parlamentu, ob nastopu novega delovnega mesta pisno obveščeni o svojih dolžnostih.

Parlament se je na splošno zavezal, da se bo izogibal sprejemanju odločitev o prenosu z retroaktivnim učinkom. Varuhinja človekovih pravic je v svoji odločbi navedla, da načela dobrega upravljanja ne izključujejo možnosti retroaktivnega učinka odločb, če institucija za to navede tehtne razloge. Poleg tega je Parlament sprejel pravila, ki mu nalagajo, da določi naloge premeščenih uradnikov. Varuh človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejel Parlament.

2. Svet EU

Zadeva 167/2013/AN: Obrazložitev delne zavrnitve dostopa javnosti

Svet je delno zavrnil prošnjo za dostop do mnenja svoje pravne službe z utemeljitvijo, da bi razkritje oslabilo nekatere zaščitene interese iz Uredbe 1049/2001. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu dokumenta Svetu očitala, da ni dokazal obstoja konkretnega tveganja, da bi razkritje oslabilo interese, varovane z izjemami, na katere se je skliceval Svet.

Svet je v okviru nadaljnjega ukrepanja vztrajal pri svojem stališču, da v zadevnem primeru ne bi mogel zagotoviti podrobnejših pojasnil, ne da bi ogrozil zaščitene interese. Svet se je tudi zavezal, da bo zagotovil popolna in ustrezna pojasnila v primerih, ko zavrne razkritje dokumenta.

Varuhinja človekovih pravic meni, da različno stališče glede ustreznosti obrazložitve v tem konkretnem primeru nima splošnih posledic.

3. Evropska komisija

Zadeva 216/2009/TN: Nezadostni razlogi za zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov

Komisija je nevladni organizaciji zavrnila dostop javnosti do referenčnih dokumentov o Sporočilu Komisije o uporabi prava Skupnosti. Pojasnila Komisije o tem, zakaj meni, da izjeme glede dostopa javnosti veljajo za dokumente, varuhinje človekovih pravic niso prepričala. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji priporočila, naj zagotovi dostop do dokumentov, ter ji podrobno in konstruktivno svetovala, kako najbolje uporabiti zakonodajo, ki ureja dostop javnosti do dokumentov (Uredba 1049/2001). Komisija je preprosto odgovorila, da je menila, da je že predložila utemeljene razloge za zavrnitev dostopa. Varuhinja človekovih pravic je menila, da ta odgovor ni zadovoljiv, in je primer zaključila s kritičnimi pripombami, da je Komisija pokazala očitno nepripravljenost za začetek konstruktivnega dialoga o vprašanju dostopa javnosti do teh pomembnih dokumentov.

Komisija je v odgovoru priznala, da bi lahko zagotovila podrobnejši in natančnejši odgovor na priporočilo varuha človekovih pravic. Komisija je sprejela kritične pripombe varuha človekovih pravic in se zavezala, da jih bo upoštevala pri obravnavi prihodnjih primerov.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pripravljenost Komisije, da v prihodnosti začne bolj konstruktiven dialog o tem, kako uporabljati pravila o dostopu javnosti do dokumentov.

OI/2/2011/OV: Vloga Komisije kot varuhinje pogodb

Aprila 2011 je varuh človekovih pravic začel preiskavo na lastno pobudo, da bi pojasnil posledice pilotnega projekta EU (uvedenega s sporočilom Komisije z dne 5. septembra 2007 ^[1]) in spremljajočega novega sistema za evidentiranje pritožb (CHAP, uvedenega leta 2009) za procesna jamstva za pritožnike, določena v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic iz leta 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti ^[2] (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2002).

Komisija je zaprosila za podaljšanje roka za svoje mnenje in ga na koncu poslala skoraj tri mesece po prvotnem roku. Navedla je, da namerava revidirati sporočilo iz leta 2002, vendar ni navedla nobenih podrobnosti ali časovnega razporeda.

Potem ko so neuradni stiki razkrili, da se zdi, da je postopek znotraj Komisije blokiran, je varuhinja človekovih pravic 28. marca 2012 podala priporočilo. Priporočilo je vključevalo konkretne predloge za revizijo sporočila iz leta 2002.

Komisija je 2. aprila 2012 brez predhodnega obvestila varuhu človekovih pravic ali javnosti sprejela Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o posodobitvi urejanja odnosov s pritožnikom v zvezi z uporabo prava Unije ^[3] (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2012). Komisija je v svojem zapoznelem mnenju o priporočilu, ki ga je varuhu človekovih pravic končno poslala 25. julija 2012, izrazila stališče, da sporočilo iz leta 2012 obravnava pomisleke varuha človekovih pravic, izražene v priporočilu.

Varuhinja človekovih pravic je 10. aprila 2014 po večkratnih neuspešnih prizadevanjih, da bi prepričala Komisijo, naj ponovno preuči različne vidike zadeve, preiskavo zaključila. Sklep je kritiziral Komisijo, ker ni konstruktivno sodelovala z varuhinjo človekovih pravic v vsebinski razpravi o tem, kako izboljšati odnose z državljani, ki se pritožujejo zaradi kršitev. Varuhinja človekovih pravic je izvod svojega sklepa poslala predsedniku Parlamenta, da bi ga ta lahko upošteval tako pri obravnavi letnega poročila Komisije o spremljanju uporabe prava EU kot pri prihodnjih razpravah Parlamenta o pravu EU o upravnih postopkih.

Komisija je v odgovor vztrajala pri svojem prejšnjem stališču.

Vloga Komisije kot varuhinje Pogodb je zelo pomembna za Unijo in njene državljane. Obžalovanja vredno je, da se Komisija ni posvetovala z varuhom človekovih pravic glede revizije sporočila iz leta 2002 in da ni upoštevala predlogov varuha človekovih pravic v zvezi s tem. Varuhinja človekovih pravic bo še naprej pozorno spremljala, kako Komisija izpolnjuje svoje upravne pristojnosti kot varuhinja Pogodb.

Zadevi OI/6/2011/VL in 415/2011/VL: Nepravilnosti v zvezi s postopkom zaposlovanja pogodbenega uslužbenca

Preiskava se je nanašala na zaposlitev pogodbenega uslužbenca, ki ga je po vztrajanju pritožnika preiskoval Preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC). Varuhinja človekovih pravic je ugotovila nekatere pomanjkljivosti v zadevnem izbirnem postopku in naknadni notranji preiskavi, ki so jo opravile službe Komisije. Zato je zadevo zaključila z dvema kritičnima pripombama.

Komisija je v svojem odgovoru obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je dodatno pojasnila veljavna pravila in da ustrezne službe redno opominja nanje. Navedla je tudi, da je bila preiskava IDOC opravljena zato, da bi se ugotovilo, ali so posamezniki v okviru tega posebnega izbirnega postopka kršili Kadrovske predpise, in ne zato, da bi se preverile morebitne upravne pomanjkljivosti.

Komisija je z nadaljnjo pojasnitvijo veljavnih pravil in opozarjanjem pristojnih služb na navedena pravila sprejela ustrezne ukrepe za nadaljnje ukrepanje na podlagi prve kritične pripombe. Kar zadeva drugo kritično pripombo, je priznanje Komisije, da čeprav urad IDOC ni ugotovil upravnih pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil varuh človekovih pravic, je bila njegova naloga, da razišče, ali so posamezniki kršili kadrovske predpise, in ne, da oceni ustreznost postopkov zaposlovanja, zadovoljivo pojasnilo.

Zadeva 1005/2011/MMN: Izogibanje navzkrižju interesov v razpisnih postopkih

Pritožba se je nanašala na razpisni postopek za tehnično pomoč Albaniji. Pritožnik, ponudnik, je pisal Komisiji in navedel, da se zdi, da je eden od strokovnjakov izbranega ponudnika pripravil opis nalog in nalog za ponudbo. To je povzročilo navzkrižje interesov.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je to, da se strokovnjaku uspešnega ponudnika omogoči sodelovanje pri pripravi opisa nalog in nalog, povzročilo vsaj očitno navzkrižje interesov. Varuhinja človekovih pravic je Komisiji priporočila, naj pritožniku plača ustrezno ex gratia plačilo. Komisija je ta predlog zavrnila, varuhinja človekovih pravic pa je primer zaključila s kritično pripombo.

Komisija je v svojem odgovoru pojasnila, da je sprejela splošne ukrepe in tudi posebne ukrepe v zvezi z zadevno delegacijo EU, da bi se v prihodnje izognila podobnim težavam. Izdala je obvestilo vodstvu GD za širitev in delegacijam EU, v katerem je poudarila, da je za pripravo osnutka mandata odgovorna izključno Komisija in da delegacije EU ne bi smele povabiti morebitnih ponudnikov k sodelovanju.

Kar zadeva posebno delegacijo, je njeno vodstvo osebju, ki sodeluje v razpisnih postopkih, naročilo, naj posebno pozornost nameni vprašanjem, povezanim z navzkrižjem interesov. Poleg tega so bile februarja 2013 in marca 2014 v delegaciji opravljene revizijske misije. Ob obeh priložnostih je bilo opozorjeno na spoznanja, pridobljena v tej zadevi.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja nadaljnje ukrepanje Komisije, ki tveganje podobnih težav v prihodnosti zmanjšuje na sprejemljivo raven.

Zadeva 1223/2011/ANA: Postopki Komisije za izbiro napotenih nacionalnih strokovnjakov

Pritožba se je nanašala na to, kako je Komisija obravnavala pritožnikove prošnje za zaposlitev napotenega nacionalnega strokovnjaka v Generalnem direktoratu za trgovino.

Varuhinja človekovih pravic je v svoji preiskavi opredelila sistemski in poseben vidik tega primera.

(a) V zvezi s sistemskim vidikom je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija še ni sprejela podrobnih pravil, ki bi urejala izbirni postopek za napotene nacionalne strokovnjake.

(b) V zvezi s posebnim vidikom je varuh človekovih pravic preučil, kako je Komisija obravnavala pritožnikove prijave, in ugotovil eno nepravilnost, in sicer, da Komisija pritožniku ni zagotovila potrebnih pojasnil glede delovnih mest, za katera je bil zaslišan.

Varuhinja človekovih pravic je Komisiji predlagala, (a) da nemudoma sprejme podrobna pravila za izbor napotenih nacionalnih strokovnjakov in (b) da se pritožniku opraviči, ker pred razgovorom ni zagotovil potrebnih pojasnil.

Komisija je navedla, da je v postopku priprave takih pravil, vendar se pritožniku ni želela opravičiti.

Varuhinja človekovih pravic je v sklepnem sklepu ugotovila, da nadaljnje preiskave v zvezi s sistemskim vidikom niso potrebne, in zaupala, da bo Komisija brez nepotrebnega odlašanja dokončala pripravo smernic. Vendar je varuhinja človekovih pravic obžalovala nekonstruktiven pristop Komisije v zvezi s posebnim vidikom in podala kritično pripombo.

Komisija je v svojem nadaljnjem odgovoru vztrajala pri svoji zavrnitvi priznanja storjene napake, vendar se je zavezala, da bo dokončala pripravo podrobnih pravil in o tem ustrezno obvestila varuha človekovih pravic. V nadaljnjem odgovoru z dne 25. aprila 2015 je Komisija sporočila svoj novi priročnik za izbor napotenih nacionalnih strokovnjakov.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja, da je Komisija sprejela podrobna pravila za izbor napotenih nacionalnih strokovnjakov. Na prvi pogled se zdi, da sta njihov obseg in vsebina v skladu s predlogi varuha človekovih pravic. Hkrati pa obžaluje, da Komisija ne priznava napake, storjene v zvezi s posebnim vidikom preiskave, in se ne opravičuje pritožniku.

Zadeva 1983/2011/AN: Komisija se zavezuje, da bo izboljšala svoj sistem spremljanja in zagotovila skladnost z zahtevami v zvezi s poreklom ponujenega blaga

Zadeva se je nanašala na oddajo javnega naročila EU v Alžiriji leta 2011. Pritožnik, zasebno podjetje, je sodeloval na razpisu, ki ga je organizirala delegacija EU v Alžiriji. Pritožnik je sumil, da izbrani ponudnik ni izpolnil razpisne zahteve, da mora biti zadevna varnostna oprema proizvedena v EU ali v upravičeni državi. Domnevalo se je, da blago izvira iz Malezije.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da poreklo blaga iz EU ni bilo dokazano pred oddajo naročila. Poleg tega je delegacija v Alžiriji potrebovala veliko časa, preden se je pozanimala o njihovi domnevni neupravičenosti. Čeprav je varuhinja človekovih pravic sprejela stališče Komisije, da je bilo poreklo blaga iz EU na koncu dokazano, je menila, da je Komisija med postopkom dodeljevanja storila očitno napako. Kritizirala je tudi, da ni sprejela potrebnih in pravočasnih ukrepov za vzpostavitev zanesljivega sistema pregledov.

Komisija je v odgovoru pojasnila, da pripravlja rešitev, da bi izboljšala svoj sistem spremljanja in zagotovila skladnost z zahtevami v zvezi s poreklom ponujenega blaga. Obljubil je, da bo varuha človekovih pravic obveščal o razvoju dogodkov na tem področju.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezo Komisije, da bo vzpostavila ustrezen sistem spremljanja in mehanizme preverjanja, da bi zagotovila skladnost s pravili o poreklu blaga, ki je predmet javnega razpisa.

Zadeva 2171/2011/EIS: Nepredložitev prevoda poročila o redkih boleznih

Pritožnik je želel pridobiti prevod poročila o stanju na področju dejavnosti v zvezi z redkimi boleznimi v Evropi za leto 2011 v italijanščino. Poročilo je pripravil Odbor strokovnjakov Evropske unije za redke bolezni (EUCERD). Komisija je zavrnila prevod poročila.

Komisija je v svojem mnenju varuhu človekovih pravic trdila, da ni sposobna prevesti vseh svojih dokumentov v vse uradne jezike EU, pri čemer je poudarila, da zadevnega poročila ni pripravila sama. Poleg tega je navedla, da ni pravno zavezana, da dokumente, kot je zadevno poročilo, predloži v vseh uradnih jezikih Unije.

Varuhinja človekovih pravic je predlagala rešitev in pozvala Komisijo, naj v skladu z dobro upravno prakso pritožniku zagotovi prevod (i) celotnega poročila; ali (ii) tiste odlomke, ki se nanašajo na posebno bolezen, ki ga je zanimala; ali (iii) povzetek poročila. Varuh človekovih pravic je pri pripravi predloga na podlagi argumentov, ki jih je predložil pritožnik, domneval, da je zadevna bolezen, za katero se je pritožnik zanimal, zajeta v poročilu. Vendar je Komisija v repliki poudarila, da ni tako. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic menila, da je razumno, da Komisija ne more izvesti njenega zgoraj navedenega predloga (ii). Hkrati je vztrajala pri svojem stališču, da bi bilo razumno, da bi Komisija s prevodom vsaj povzetka poročila služila državljanu pri kritičnem zdravstvenem vprašanju. Glede na to, da je pritožnik naknadno pojasnil, da prevod zaradi časa, ki je pretekel od objave poročila, ne bi bil več koristen, je varuh človekovih pravic primer zaključil s kritično pripombo.

Komisija je v odgovor izrazila pripravljenost, da preuči pragmatične rešitve za vsak primer posebej, in navedla, da preučuje možnost, da bi prihodnja poročila vsebovala povzetek, ki bi ga bilo mogoče prevesti v vse jezike EU.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pripravljenost Komisije, da razmisli o prevodu povzetka prihodnjih poročil v vse jezike.

Zadeva 203/2012/MMN: Komisija obljublja prizadevanja za razširitev različnih stališč o svetovalni skupini

Zadeva se je nanašala na eno od svetovalnih skupin Komisije: Evropska skupina za etiko v znanosti in novih tehnologijah (EGE). Komisija se je leta 2011 na podlagi razpisa za prijavo interesa odločila za imenovanje svojih 15 članov. Organizacija civilne družbe se je varuhu človekovih pravic pritožila, da sestava ni pluralistična, ker ima preveč njenih članov verska prepričanja, laična stališča pa niso zastopana.

Po preiskavi pritožnikovi argumenti varuha človekovih pravic niso prepričali. Kandidati za članstvo bi lahko imeli izkušnje iz teologije, etike, filozofije, znanosti in prava. Tako so bile osebe brez verskih prepričanj popolnoma sposobne za uporabo.

Ob zaključku primera z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti, je varuhinja človekovih pravic predlagala, da bi se lahko v naslednjem razpisu za prijavo interesa za članstvo v skupini EGE pojasnilo, da se verska ali osebna prepričanja pri izboru ne upoštevajo in da so k prijavi povabljeni „sekularni“ kandidati.

Komisija se je v odgovor strinjala, da bo to točko pojasnila v prihodnjem razpisu za prijavo interesa za skupino EGE (2016–2021).

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv Komisije na nadaljnjo pripombo.

Zadevi 636/2012/DK in 1076/2012/DK: Zamuda pri obravnavi prošnje za dostop javnosti

Preiskava varuha človekovih pravic je pokazala, da je Komisija potrebovala več kot dvajset mesecev, da je obravnavala eno od pritožnikovih zahtev za dostop javnosti, in sedem mesecev, da je obravnavala njegovo drugo zahtevo. Varuhinja človekovih pravic je menila, da zamude ni mogoče upravičiti, zato je podala kritično pripombo.

Komisija je v odgovoru priznala, da zadevnih potrdilnih sklepov v obeh zadevnih zadevah ni sprejela v rokih, določenih v Uredbi št. 1049/2001. Zavezala se je, da si bo v prihodnje prizadevala, da bo prošnje za dostop do dokumentov ocenila in nanje odgovorila v najkrajšem možnem času.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezo Komisije, da bo v prihodnosti naredila več.

Zadeva 776/2012/KM: Trajanje izbirnih postopkov

Pritožba se je nanašala na izbirni postopek za strokovne sodelavce na področju raziskav. Pritožnik med drugim ni bil zadovoljen z dejstvom, da je Komisija potrebovala skoraj osemnajst mesecev, da je kandidate obvestila, ali bodo povabljeni na naslednjo stopnjo izbirnega postopka. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je ta vidik pritožbe upravičen. Dobra upravna praksa je, da se zagotovi čim hitrejša izvedba postopkov zaposlovanja. V tem primeru je bil čas predolg in je pomenil nepravilnost.

Komisija je v odgovor na kritično pripombo pojasnila, da je bil uveden nov način konkurence. Zato se je povprečno trajanje od dneva objave natečaja do objave rezervnega seznama prepolovilo, in sicer z 18 na 9 mesecev.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja znatno skrajšanje povprečnega trajanja izbirnih postopkov.

Zadeva 886/2012/JF: Program vseživljenjskega učenja

Pritožnik, nevladna organizacija s sedežem v Bratislavi, se je varuhu človekovih pravic pritožil, da so najvišje upravičene dnevne stopnje za stroške osebja, ki sodeluje v programu Komisije za vseživljenjsko učenje, takšne, da slovaškim nevladnim organizacijam v praksi preprečujejo sodelovanje v programu.

Komisija je pojasnila metodo za izračun zadevnih stopenj in obvestila varuhinjo človekovih pravic, da preučuje načine za izvajanje stabilizacijskega mehanizma, ki bi omogočil, da bi se izognili močnemu znižanju najvišjih upravičenih stopenj za stroške osebja za vse države, ki sodelujejo v programu Vseživljenjsko učenje. Varuhinja človekovih pravic je nato zadevo zaključila in Komisijo prosila, naj pojasni, ali je uvedla načrtovani stabilizacijski mehanizem ali, če tega še ni storila, kdaj to namerava storiti.

Komisija je odgovorila, da je posodobila dnevne stroške za osebje programa Vseživljenjsko učenje in uvedla stabilizacijski mehanizem. Ta mehanizem, ki so ga odobrile države članice, je omogočil, da so bile negativne razlike v dnevnih stroških za osebje omejene na 20 %.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja uvedbo stabilizacijskega mehanizma, ki naj bi pomagal preprečiti podobne težave v prihodnosti.

Zadeva 1091/2012/AN: Komisija se zavezuje, da bo izboljšala svoj sistem spremljanja in zagotovila skladnost z zahtevami v zvezi s poreklom ponujenega blaga

V zadevi, podobni zgoraj opisani zadevi 1983/2011/AN, se je ta zadeva nanašala na razpis EU, organiziran leta 2011, v katerem po navedbah pritožnika izdelki izbranega ponudnika niso izpolnjevali pravil o upravičenosti do porekla. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da v času, ko je ustrezna delegacija EU odobrila oddajo javnega naročila, kljub opozorilom pritožnika ni preverila porekla blaga. Komisija prav tako ni obravnavala pomislekov pritožnika glede dokazne vrednosti dokazov, ki se zahtevajo v skladu z veljavnimi pravili, in ni dokazala, da je ustrezno preverila poreklo blaga izbranega ponudnika.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je delegacija storila očitno napako pri presoji v postopku dodelitve in ni poskušala preveriti, ali je predlagana oprema v skladu z veljavnimi pravili o poreklu. Pritožbo je zaključila z dvema kritičnima pripombama.

Komisija je v odgovoru pojasnila, da njene službe pripravljajo rešitev, da bi izboljšale svoj sistem spremljanja in zagotovile skladnost z zahtevami v zvezi s poreklom ponujenega blaga. Obljubil je, da bo varuha človekovih pravic obveščal o razvoju dogodkov na tem področju.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezo Komisije, da bo vzpostavila ustrezen sistem spremljanja in mehanizme preverjanja, da bi zagotovila skladnost z ustreznimi pravili glede porekla blaga, ki je predmet javnega razpisa.

Zadeva 1180/2012/VL: Varstvo zaupnih informacij in potreba po pripravi poročila o preiskavi

Pritožnik, uradnik Komisije, je razposlal nepreverjene ugotovitve o kolegu. Komisija je pritožniku izdala opozorilo. Sodelavca je obvestila tudi o ustreznih informacijah in imenu pritožnika. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic, da bi izpodbijal obravnavo zadeve s strani Komisije.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je dobra upravna praksa, da institucija člane svojega osebja obvesti o vseh informacijah, ki bi lahko vplivale na njihov ugled, da bi jim omogočila, da predstavijo svoja stališča. Vendar je Komisija v tem primeru ne le posredovala ustrezne informacije, temveč je kot vir opredelila tudi pritožnika, čeprav v tej fazi to ni bilo potrebno in čeprav je pritožnik zaprosil za zaupnost. Komisija je s svojim ravnanjem presegla to, kar je bilo potrebno in sorazmerno. Varuh človekovih pravic je v skladu s tem podal kritično pripombo. V preostalem delu pritožbe nepravilnosti niso bile ugotovljene.

Eno od vprašanj, izpostavljenih v pritožbi, je bilo, da ni bilo poročila o preiskavi. Kljub ugotovitvi, da ni bilo nepravilnosti v zvezi s pritožnikovimi specifičnimi argumenti, je varuh človekovih pravic poudaril, da člena 2(2) in 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom jasno določata, da organ za imenovanja „obvesti [zadevno osebo] o sklepih poročila o preiskavi“ in da sprejme odločitev „na podlagi poročila o preiskavi“. Nič v teh členih ali v kateri koli drugi določbi Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne kaže na to, da bi se poročilo o preiskavi lahko opustilo. Varuhinja človekovih pravic je zato podala dodatno pripombo, v kateri je Komisiji svetovala, naj v prihodnje po vsaki upravni preiskavi, izvedeni v skladu s kadrovskimi predpisi, pripravi poročilo o preiskavi.

Komisija je v odziv na kritično pripombo priznala, da je treba uravnotežiti nasprotujoče si pravice in interese, navedene v kritični pripombi. Zavezala se je tudi, da bo pri iskanju pravega ravnovesja v prihodnosti upoštevala ugotovitev varuha človekovih pravic, da v obravnavani zadevi ni ustrezno ukrepala.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv Komisije na njeno kritično pripombo in njeno priznanje, da je treba uravnotežiti zadevne nasprotujoče si pravice in interese.

Komisija je v odgovor na dodatno pripombo poudarila, da po njenem mnenju poročilo o preiskavi v obravnavani zadevi ni potrebno niti za zagotavljanje pravic vpletenih oseb niti za obveščanje organa za imenovanja o dejstvih, na katerih temelji.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni priznala potrebe po pripravi poročila o preiskavi po vsaki upravni preiskavi.

Zadeva 1392/2012/DK: Domnevna neuspešna obravnava prošnje za dostop do dokumentov v predpisanih rokih

Pritožnik se je varuhu človekovih pravic pritožil, da Komisija njegove zahteve za dostop do dokumentov ni obravnavala v predpisanih rokih.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da Komisija dejansko ni spoštovala določb Uredbe 1049/2001 o rokih za obravnavo prošenj za dostop do dokumentov, saj je za obravnavo pritožnikove prošnje potrebovala več kot štiri mesece. V zvezi s tem je podala kritično pripombo.

Komisija je v odgovoru priznala zamudo, do katere je prišlo. Zavezala se je, da si bo še naprej prizadevala skrajšati čas, potreben za obravnavo prošenj za dostop do dokumentov.

Tako kot v zadevah 636/2012/DK in 1076/2012/DK, ki sta se nanašali na isto vprašanje, je tudi odgovor Komisije zadovoljiv.

Zadeva 1746/2012/ANA: Nadomestilo za izjemno nihanje menjalnega tečaja v zvezi s programom Komisije za znanost in tehnologijo na Kitajskem

Ta zadeva se je nanašala na odločitev Komisije, da članom programa štipendij Komisije za znanost in tehnologijo na Kitajskem ne izplača nadomestila za izgubo, ki so jo utrpeli zaradi nihanj menjalnega tečaja med eurom in kitajskim juanom.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je Komisija pravilno razlagala določbo o rezervi za nepredvidene izdatke iz pogodbe o štipendiji.

Glede na to ugotovitev je varuhinja človekovih pravic podala še eno pripombo, v kateri je Komisijo pozvala, naj razmisli o spremembi določbe o nepredvidljivih razmerah v pogodbah o štipendijah, da bi ji omogočila zagotavljanje pomoči, kjer koli je to pravično, in ne le v izjemnih okoliščinah.

V odgovor na dodatno pripombo je Komisija ugotovila, da se je zadevni program končal in da takrat na področju zunanjih ukrepov ni potekal noben podoben program. Če pa bodo v prihodnosti vzpostavljeni ustrezni programi, si bo Komisija prizadevala zagotoviti – v mejah, ki jih nalaga načelo dobrega finančnega poslovodenja – poštene in ustrezne pogoje za prejemnike sredstev.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezo Komisije, da bo zagotovila poštene in ustrezne pogoje za prejemnike sredstev.

Zadeva 2099/2012/JN: Opustitev zahteve po finančnem jamstvu

Kot je navedeno v zgornjem oddelku z naslovom „Sprejete rešitve“, je bil pritožniku po sodelovanju v projektu, ki ga je financirala EU, izdan nalog za izterjavo. Pritožila se je varuhu človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi predlagala rešitev, ki sta jo obe strani sprejeli. Vendar je Komisija vztrajala pri zahtevi, da pritožnik zagotovi finančno jamstvo, kar po mnenju pritožnika ni mogoče. Varuhinja človekovih pravic je stranki pozvala, naj vzpostavita neposredne stike, da bi dosegli dogovor o tem vprašanju, in jo obvestila o rezultatu.

Komisija je varuha človekovih pravic obvestila, da je večkrat stopila v stik s pritožnikom in mu dala priložnost, da dokaže, da so izpolnjeni pravni pogoji za opustitev zavarovanja: To pomeni, da je v težkem položaju. Vendar pritožnik tega ni storil.

Komisija je zadevo obravnavala na razumen način. Dejansko mora pritožnik dokazati, da je v „slabem položaju“ in zdi se, da je za to dobil ustrezno priložnost. Prav tako ni očitno, zakaj pritožnik ni mogel zagotoviti finančnega jamstva tretje osebe, kot je predlagala Komisija.

Zadeva 257/2013/OV: Zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov v zvezi z odhodom nekdanjega komisarja Johna Dallija iz Komisije

Observatorij Corporate Europe Observatory (CEO) je zahteval dostop do dokumentov v zvezi z odhodom komisarja Dallija iz Komisije oktobra 2012, med drugim do dveh pisem komisarja Dallija predsedniku Barrosu in dopisov o srečanjih med njima. Komisija je dostop zavrnila z utemeljitvijo, da bi razkritje dokumentov ogrozilo tekočo preiskavo, ki jo izvajajo nacionalni organi. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu dokumentov ugotovila, da ne vsebujejo pomembnih informacij, ki še niso javno dostopne. Zato je Komisiji priporočila, naj dokumente razkrije. Komisija je to priporočilo zavrnila z utemeljitvijo, da so bili dokumenti predloženi kot dokazi v zadevi T-562/12 pred Splošnim sodiščem EU in da bi njihovo razkritje škodilo navedenim sodnim postopkom. Varuh človekovih pravic je sprejel to novo stališče in sklenil, da nadaljnje preiskave niso upravičene, ker pritožnikovi zahtevi ni bilo mogoče ugoditi, medtem ko je sodni postopek potekal. V nadaljnji pripombi pa je predlagala, da se dokumenti razkrijejo po zaključku sodnega postopka. Varuhinja človekovih pravic je podala tudi kritično pripombo, da Komisija dopisa, poslanega Komisiji, in odgovora Komisije ni štela za zajeta v pritožnikovi zahtevi za dostop.

Čeprav Komisija v repliki ni zavzela stališča o tem, ali bi morala šteti, da sta zadevna dopisa zajeta s prvotno prošnjo za dostop, je navedla, da je dostop do enega od obeh dopisov že odobrila v okviru drugih prošenj za dostop do dokumentov. V zvezi z drugim dopisom je Komisija pojasnila, da je zadnjo zahtevo pritožnika za dostop do njega posredovala uradu OLAF. V zvezi z nadaljnjo pripombo varuha človekovih pravic glede drugih dokumentov je Komisija navedla, da bo po zaključku sodnega postopka in če bo zaprošena za odobritev dostopa, preučila novo vlogo glede na nove okoliščine in veljavno zakonodajo ^[4].

Čeprav pojasnila Komisije v zvezi s tem, kako je obravnavala zahtevi za dostop do dveh opredeljenih pisem, ne obravnavajo nujno vsebine kritične pripombe varuhinje človekovih pravic, se lahko njeni nadaljnji ukrepi štejejo za ustrezne.

Kar zadeva nadaljnjo pripombo, je pojasnilo Komisije, da bo preučila prihodnjo zahtevo za dostop glede na takratne okoliščine, v tem primeru sprejemljivo.

Zadeva 332/2013/AN: Ustrezna obravnava pritožb zaradi kršitev

Zadeva se je nanašala na štiriletno zamudo Komisije pri sprejetju uradne odločitve o zadevi v zvezi s kršitvijo in na to, da pritožnika ni obveščala o ukrepih, sprejetih v navedeni zadevi. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je Komisija pojasnila razloge za zamudo, ponovno vzpostavila stike s pritožnikom in sprejela končno odločitev o zadevi. Varuhinja človekovih pravic je menila, da nadaljnje preiskave niso bile upravičene, vendar je Komisijo v dodatni pripombi opozorila, da je nemotena in redna komunikacija s pritožniki pomembno postopkovno jamstvo za pritožnike ter upravičuje vlogo Komisije kot varuhinje Pogodb in institucije, s katero se bodo evropski državljani najverjetneje ukvarjali v zvezi z uporabo prava EU.

Komisija je v svojem nadaljnjem ukrepanju priznala čezmerne zamude in druge pomanjkljivosti, do katerih je prišlo pri njeni obravnavi zadeve, zaradi česar se je pritožniku opravičila. Poudarila je, da gre za izjemen primer, in ponovila svojo zavezo, da bo pritožbe obravnavala v skladu s svojim kodeksom dobrega upravljanja in sporočilom iz leta 2012.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja opravičilo Komisije pritožniku in ponovno izraža svojo zavezanost pravilni obravnavi pritožb zaradi kršitev.

Zadevi 366/2013/EIS in 509/2013/EIS: Informacije o pravnih sredstvih

Zasebna univerza s sedežem v Švici se je pritožila zaradi zavrnitve njene vloge, poslane v odgovor na razpis za zbiranje predlogov za univerzitetne listine Erasmus 2013. Pritožniki so trdili, da Komisija in/ali Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) (i) univerze nista pravočasno obvestili o odločitvi in (ii) nista navedli pravnih sredstev, ki so na voljo. Preiskava varuha človekovih pravic ni odkrila nepravilnosti v zvezi s točko (i). Kar zadeva točko (ii), je varuh človekovih pravic ugotovil, da univerza dejansko ni bila ustrezno obveščena o pravnih sredstvih. Na predlog varuha človekovih pravic se je Komisija pritožniku opravičila za to opustitev v svojem imenu in v imenu EACEA. Zadeva je bila torej rešena.

V sklepu varuhinje človekovih pravic, s katerim je bila zadeva zaključena, je bilo ugotovljeno, da bi EACEA in Komisija lahko razmislili o uvedbi nekaterih izboljšav v zvezi z informacijami, zagotovljenimi prosilcem, katerih vloga je bila zavrnjena. Zlasti da bi se izognili dvoumnostim in prizadetim stranem olajšali pritožbo zoper negativno odločbo, bi lahko EACEA in Komisija razmislili o tem, da se dopisu o zavrnitvi priloži ustrezna odločba Komisije. Komisija se je v odgovor na to dodatno pripombo zavezala, da bo v prihodnje v dopisih vsem neuspešnim kandidatom navedla (i) organ, ki je sprejel odločitev, (ii) ustrezen pritožbeni postopek in (iii) povezavo do spletne strani listine Erasmus za terciarno izobraževanje, na kateri so objavljeni končni rezultati.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki sta jih Komisija in EACEA sprejeli za izboljšanje informacij za neuspešne kandidate.

Zadeva 675/2013/JF: Institucija EU, ki predloži zadevo sodišču med preiskavo varuha človekovih pravic o isti zadevi

Komisija se je odločila, da bo izterjala denarni znesek, plačan belgijski nevladni organizaciji v okviru projekta, ki se je izvajal v Burkini Faso. Nevladna organizacija je odločitev Komisije izpodbijala s pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

Med preiskavo je Komisija obvestila varuha človekovih pravic, da je sprožila postopek proti nevladni organizaciji na belgijskem sodišču. Varuhinja človekovih pravic je bila zato dolžna končati preiskavo zadeve. Pri tem je poudarila, da Komisija običajno ne bi smela sprožiti postopka pred sodiščem v zvezi z isto zadevo, ki jo pregleduje varuh človekovih pravic, razen če obstajajo tehtni razlogi, da se ne čaka na izid preiskave varuha človekovih pravic. Predlagala je, naj Komisija v ta namen izda smernice.

Komisija je odgovorila, da v obravnavani zadevi ne more čakati, da varuhinja zaključi preiskavo zaradi zastaranja, ki je veljalo za njeno pogodbeno razmerje z NVO. Če Komisija ne bi ukrepala hitro, bi tvegala, da ne bo mogla zaščititi finančnih interesov Unije. Komisija je kljub temu pojasnila, da skrbno ocenjuje potrebo po zaščiti svojih pravic na sodišču za vsak primer posebej in da spoštuje temeljno pravico državljanov, da se obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic meni, da je stališče Komisije razumno. Meni, da bi morala Komisija v primerih, ko se odloči zadevo, ki jo preiskuje varuh človekovih pravic, predložiti sodišču, varuhu nemudoma pojasniti razloge za to.

Zadeva 1688/2013/JN: Misije EU za opazovanje volitev

Zadeva se je nanašala na večkratno zavrnitev pritožnikovih prošenj za položaj opazovalca v okviru misij EU za opazovanje volitev. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je Komisija kršila pritožnikovo pravico do obveščenosti o razlogih za zavrnitev njenih vlog.

Varuhinja človekovih pravic je podala tudi dodatne pripombe, da bi: izboljšati postopek za izbiro opazovalcev za misije za opazovanje volitev; povečati preglednost postopka; ter okrepiti zaščitne ukrepe pred samovoljnimi odločitvami. Komisija je varuhinjo človekovih pravic v odgovor obvestila, da bo uvedla kontrolni seznam z izbirnimi merili, tako da bo na voljo pisni zapis o oceni, ki jo je opravila izbirna komisija. Komisija bo preučila možnost, da bi nacionalne kontaktne točke zavrnjene kandidate na njihovo zahtevo obvestile o razlogih za zavrnitev na podlagi kontrolnih seznamov. Poleg tega bo Komisija določila pravilo, v skladu s katerim ocena „ni priporočena“ za prihodnje misije pomeni, da zadevnega opazovalca ni mogoče izbrati za prihodnje misije za opazovanje volitev v naslednjih petih letih. Po izteku petletnega obdobja se lahko opazovalci ponovno prijavijo za misije EU za opazovanje volitev in se ocenijo na enak način kot drugi kandidati. To pravilo bo objavljeno in o njem bodo obveščene nacionalne kontaktne točke.

Ukrepi, ki jih sprejme Komisija, bi morali ustrezno zmanjšati tveganje podobnih nepravilnosti v prihodnosti.

Zadeva 1743/2013/TN: Komisija se strinja, da bo izboljšala obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, ki jih zagotovi tretja oseba

Komisija v predpisanem roku ni odgovorila na prošnjo za dostop javnosti do dokumentov, ki jih je deloma vložila tretja oseba. Komisija je med preiskavo omogočila dostop do zahtevanih dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic je podala več dodatnih pripomb, v katerih je predlagala izboljšave postopkov Komisije. Predlagala je, da bi morala institucija EU, kadar se mora posvetovati s tretjo stranjo, da bi ocenila, ali se javnosti lahko odobri dostop do dokumenta, tej tretji strani določiti rok za odgovor. Če se tretja oseba ne odzove v določenem roku, bi morala institucija odločiti o zahtevi za dostop, pri čemer bi morala upoštevati, da bi morali biti načeloma vsi dokumenti dostopni javnosti. Odločitev o zavrnitvi dostopa do dokumentov tretjih oseb ne more temeljiti zgolj na neopredeljenih pridržkih tretje osebe v zvezi z razkritjem. Če tretja oseba zaprosi institucijo, ki je zahtevala dostop do zadevnega dokumenta, se zahtevi tretje osebe za informacije ne bi smelo dovoliti, da institucija odloži obravnavo zahteve za dostop do dokumenta.

Komisija je v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi nadaljnjih pripomb varuha človekovih pravic sprejela navedene predloge.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pripravljenost Komisije, da izboljša svoje postopke.

Zadeva 1869/2013/AN: Olajšanje dostopa javnosti do zakonodajnih dokumentov

Pritožnik je pri Komisiji vložil 18 prošenj za dostop do dokumentov v skladu z določbami Uredbe 1049/2001. Zahtevki so zajemali skoraj 300 dokumentov v zvezi s postopkom za spremembo Uredbe (EU) št. 540/2011, ki zajema fitofarmacevtska sredstva. Komisija je menila, da je obdelava vlog povzročila znatno upravno breme in bi ji preprečila opravljanje drugih nalog. Zato je predlagala, da se dokumenti razkrijejo v določenem obdobju. Pritožnik je menil, da je to nerazumno.

Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi zadeve ugotovila, da je pritožnik, ker ni bil dosežen sporazum o postopnem razkritju, upravičeno menil, da je Komisija zavrnila dostop. Čeprav Komisija zahtev ni obravnavala v ustreznih rokih, so okoliščine zadeve upravičile čas, ki ga je potrebovala. Varuh človekovih pravic je zato sklenil, da ni bilo nepravilnosti. V svoji nadaljnji pripombi je navedla, da se zdi, da so bili nekateri zahtevani dokumenti pripravljeni med zakonodajnim postopkom in bi zato morali biti neposredno dostopni. Komisijo je pozvala, naj preuči boljše načine za zagotovitev ustreznega in doslednega izpolnjevanja svojih obveznosti glede omogočanja dostopa javnosti do dokumentov.

Komisija je v svojem odgovoru pojasnila, da njen javni register dokumentov ^[5] vključuje najpomembnejše predzakonodajne dokumente, zlasti dokumente s sklici, kot so "COM", "SEC", "C", "OJ", "PV". Komisija je tudi navedla, da trenutno preučuje možnost razširitve področja uporabe svojega registra, pri čemer upošteva pobudo Parlamenta za pilotni projekt Public access.eu, katerega cilj je vzpostavitev spletne platforme za proaktivno objavljanje dokumentov institucij EU, ki niso tajni.

Po mnenju varuhinje človekovih pravic je z vidika evropskih državljanov težko razumeti, zakaj ni enotnega spletnega portala za iskanje informacij o zakonodajnem postopku EU in pridobitev dostopa do zakonodajnih dokumentov. Zato z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija maja 2015 v okviru svežnja za boljše pravno urejanje napovedala, da namerava vzpostaviti spletni portal, na katerem bo mogoče spremljati vsako (zakonodajno) pobudo [6].

Zadeva 2275/2013/ANA: Zagotavljanje podrobnejših informacij o izjemah, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 v prošnjah za dostop javnosti do dokumentov

Zadeva se je nanašala na zavrnitev dostopa Komisije do dokumentov v zvezi s politiko EU na področju zemeljskega plina in zlasti dokumentov v zvezi z nadzorom naložb tretjih držav v omrežno infrastrukturo držav članic EU. Preiskava varuhinje človekovih pravic ni razkrila nepravilnosti Komisije v zvezi z domnevnim pomanjkanjem zadovoljivih razlogov za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov.

Eden od vidikov očitka je bil, da Komisija, ko se je pri zavrnitvi dostopa do nekaterih dokumentov sklicevala na več izjem, ni pojasnila, katera izjema se uporablja za kateri del teh dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom zadeve niso bile upravičene.

Vendar je evropski varuh človekovih pravic dodal, da bi morala Komisija, kadar zavrne prošnjo za dostop do dokumentov s sklicevanjem na več kot eno od izjem iz Uredbe 104912001, prosilcu zagotoviti zadostne informacije, da bi lahko razumel, na katero izjemo se sklicuje v zvezi z določenimi deli zadevnega dokumenta.

Komisija je v svojem nadaljnjem odgovoru navedla, da delno sprejema nadaljnjo pripombo varuha človekovih pravic in jo bo še naprej upoštevala v primerih, ko to ne bi bilo nesorazmerno in Komisiji ne bi preprečilo spoštovanja postopkovnih rokov iz Uredbe 1049/2001.

Varuhinja človekovih pravic meni, da sta skladnost z zahtevami po sorazmernosti in spoštovanje postopkovnih rokov iz Uredbe št. 1049/2001 neodtujljiva elementa dobrega upravnega ravnanja institucij EU na področju dostopa javnosti do dokumentov. Glede na to, da so to edini pogoji, ki jih je predlagala Komisija, varuhinja človekovih pravic pozdravlja izjavo Komisije, da bo še naprej podrobneje določala izjemo, na katero se sklicuje pri zavrnitvi dostopa javnosti do dokumenta, v skladu s premisleki o sorazmernosti in spoštovanju rokov, določenih v Uredbi 1049/2001.

Zadeva 273/2014/KM: Informacije o pogojih za povračilo zdravstvenih stroškov

Pritožba se je nanašala na povračilo stroškov iz skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja EU za bolnišnično bivanje, za katero je pritožnik trdil, da je povezano z boleznijo, ki jo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja priznava kot „hudo“ in je zato upravičena do 100-odstotnega povračila. Menil je, da lahko pričakuje povračilo po polni stopnji, ker je to zahteval, ko je zaprosil za predhodno odobritev, v predhodni odobritvi, ki jo je prejel, pa ni navedel ničesar v zvezi s tem. Varuh človekovih pravic po preiskavi ni sprejel pritožnikovega argumenta, saj je bilo 100-odstotno povračilo izjemno in o soglasju z njim ni bilo mogoče razumno sklepati iz molka o tem vprašanju. Vendar je zaradi dobre komunikacije Komisijo pozvala, naj razmisli o tem, da bi v dokumente o izdaji predhodne odobritve vključila natančno stopnjo povračila, ki se uporablja, in morebitne omejitve povračila, ki se uporabljajo za zadevno zdravljenje.

Komisija je v odgovor poudarila, da teh informacij ni mogoče vključiti v samo predhodno odobritev, ker je bil ta dokument namenjen zgolj potrditvi, da je stroške zdravljenja, ki bodo kmalu nastali, mogoče povrniti. Stopnja povračila in morebitna zgornja meja sta bili odvisni od številnih dejavnikov, ki jih v tej fazi ni bilo mogoče oceniti. Vendar se je Komisija odločila, da bo v svoje sklepe o predhodni odobritvi vključila povezavo na „Praktični vodnik“ o povračilu zdravstvenih stroškov, ki zagotavlja enostaven pregled veljavnih pravil. Pred kratkim je bil upokojencem poslan papirni izvod tega vodnika.

Varuh človekovih pravic sprejema pojasnilo Komisije, zakaj stopnje povračila ni mogoče določiti v času predhodne odobritve. Pozdravlja konstruktivno ukrepanje Komisije, da bi upravičenci skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja pred začetkom zdravljenja lažje vedeli, koliko bodo morali prispevati k stroškom.

Glej zadevo 299/2014/TN zgoraj pod „Zvezdne zadeve“.

Zadeva 1500/2014/FOR: Domnevne postopkovne nepravilnosti v preiskavi kartela

Pritožba se je nanašala na domnevno zamudo Komisije pri tem, da je pritožniku, nemškemu podjetju za informacijsko tehnologijo, za katerega je Komisija sumila, da je član kartela v zvezi s čipi za pametne kartice, zagotovila dostop do ključnih dokazov, ki jih je Komisija nameravala uporabiti proti temu podjetju.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija brez utemeljenega razloga odlašala z zagotovitvijo dostopa do teh dokazov, čeprav se je v celoti zavedala pomena in upoštevnosti teh dokazov. Komisija je s to zamudo tvegala, da bo ogrozila svojo preiskavo. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji očitala zamudo pri tem, da je pritožniku omogočila dostop do teh dokazov.

Komisija v svojem nadaljnjem odgovoru na kritično pripombo varuhinje človekovih pravic ni predložila prepričljivih argumentov, s katerimi bi dokazala, zakaj po prejemu zadevnih informacij januarja 2014 ni pripravila dopisa o dejstvih.

Opozoriti je treba, da je Komisija po prejemu dodatnih informacij aprila 2014 julija 2014 izdala dopis o dejstvih. To kaže, da lahko Komisija dejansko pripravi dopis o dejstvih v treh mesecih. Zato ni jasno, zakaj Komisija ni mogla pripraviti takega dopisa v treh mesecih po prejemu informacij januarja 2014. V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija ni pojasnila, ali je po prejemu informacij januarja 2014 vedela, da bo v bližnji prihodnosti prejela dodatne informacije, zaradi katerih bi bilo treba pred izdajo dopisa o dejstvih počakati na te informacije – v skladu s svojo prakso združevanja dokumentov.

Odgovor Komisije ni prepričljiv. Vendar glede na tekočo sodno zadevo ^[7] na tej stopnji nadaljnji ukrepi niso potrebni.

Zadeva 1577/2014/PL: Zagotavljanje zavarovalnega kritja za družinske člane študentov v okviru programa Erasmus Mundus

Pritožnik je doktoriral v Združenih državah s štipendijo Erasmus Mundus. Program Erasmus Mundus svojim štipendistom ponuja zavarovalno polico, ki jo neposredno plačuje Komisija. Študentje partnerji in otroci niso vključeni v sistem zavarovanja, vendar so lahko upravičeni do posebnih pogojev, če se prijavijo pri isti zavarovalnici.

V tem primeru je pritožnik poskušal zavarovati svojega novorojenega sina, vendar je zavarovalnica zavrnila zavarovanje otroka, ker je bil mlajši od 5 let. Vendar ta pogoj ni bil omenjen v pogojih politike.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da Komisija ni ravnala nepravilno. Komisija je dejansko pojasnila, da ne izbere zavarovalnice, ki se uporablja v programu Erasmus Mundus. Nasprotno, koordinatorji projektov morajo podpisati pogodbe neposredno z zavarovalnicami po lastni izbiri, pri čemer morajo upoštevati minimalne zahteve glede zavarovanja iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Komisija je tudi pojasnila, da potreba po kritju družinskih članov ni navedena v minimalnih zahtevah. Zato v skladu s sedanjimi pravili ne more zahtevati razširitve zavarovalnega kritja.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija sprejela ustrezne ukrepe za rešitev zadeve, in se odločila, da zadevo zaključi. Vendar je v sklep o zaključku dodala še eno pripombo, v kateri je navedla, da bi morala Komisija poskrbeti, da imajo študenti programa Erasmus Mundus možnost, da se obrnejo na zavarovalnico za zavarovanje družinskih članov, ne glede na njihovo starost.

V odgovor je Komisija obvestila varuhinjo človekovih pravic, da so ob upoštevanju njenega priporočila nedavno izdani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev in projektni priročniki za vse ukrepe programa Erasmus Mundus vključevali povabilo koordinatorjem, naj zagotovijo, da lahko družinski člani na lastne stroške in ne glede na starost pridobijo enako zavarovalno kritje kot štipendist.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitivno nadaljnje ukrepanje Komisije na podlagi njene nadaljnje pripombe.

4. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

Zadeva 714/2012/JF: Letni pregled plač osebja delegacij EU

Pritožnik, predstavnik osebja delegacije EU v Gvajani, se je pritožil nad letnim pregledom plač lokalnega osebja, ki dela v navedeni delegaciji. Varuh človekovih pravic po preiskavi ni ugotovil nepravilnosti.

Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da so tudi lokalni uslužbenci vložili prošnjo za otroški dodatek in da ESZD to prošnjo preučuje. ESZD je pozvala, naj lokalno osebje delegacije obvesti, ali je sprejela in izvedla sklep o dodelitvi teh nadomestil, in če ne, kdaj naj bi sprejela in/ali izvedla sklep o teh nadomestilih.

ESZD je v odgovor pojasnila, da glede na informacije, ki jih je predložila delegacija Gvajane, in pravila, ki se uporabljajo za delegacije EU po vsem svetu, lokalnemu osebju ne more dodeliti zahtevanih nadomestil. Če pa bi lokalni uslužbenci predložili nove informacije, združljive s pravili, ki se uporabljajo za otroške dodatke (ki jih je priložila svojemu odgovoru), bi lahko ESZD ponovno preučila svojo odločitev.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja jasen odgovor ESZD na njeno nadaljnjo pripombo.

Zadeva 2410/2012/MHZ: Preprečevanje zamud in zagotavljanje, da službe ESZD spremljajo ravnanje svojih izvajalcev in vztrajajo pri izpolnjevanju njihovih obveznosti do podizvajalcev

Pritožnik je bil podizvajalec lokalnega podjetja, ki je imelo pogodbo z delegacijo EU v Tuniziji. Pritožnik je leta 2004 delegaciji dobavil blago, vendar za to blago ni bil plačan. Delegacija je takrat poskušala rešiti zadevo z lokalnim podjetjem, vendar brez uspeha. Pritožnik je v letih, ki so sledila, delegaciji še naprej dostavljal blago, pri čemer je še vedno zahteval plačilo za blago, dostavljeno leta 2004.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in ESZD pozvala, naj nujno reši to dolgotrajno težavo. Odgovor ESZD varuhinji človekovih pravic je bil odložen, ESZD pa ni sprejela nobenih ukrepov za pomoč pritožniku. Varuhinja človekovih pravic je kritizirala ESZD zaradi zamude in delegacijo, ker ni vplivala na lokalno podjetje, tako da bi plačala pritožniku. Po mnenju varuha človekovih pravic neobstoj neposrednega pogodbenega razmerja med institucijo in podizvajalcem institucije, ki deluje kot javni organ, ne odvezuje obveznosti spoštovanja temeljne pravice podizvajalca do dobrega upravljanja. Ta obveznost vključuje potrebo po spremljanju ravnanja izvajalcev in seveda po preverjanju, ali izvajalec izpolnjuje svoje obveznosti do podizvajalcev, ter vztrajanju pri tem.

ESZD se je v odgovor opravičila za zamude pri posredovanju svojih mnenj varuhu človekovih pravic in se zavezala, da bo zagotovila, da bodo prihodnji primeri obravnavani hitro in v skladu z določenimi roki, ne glede na zapletenost primera ali časovni zamik. Vendar je ESZD svoj nadaljnji odgovor predložila osem mesecev po izteku roka, ki ga je določila varuhinja človekovih pravic.

Čeprav se je ESZD strinjala, da morajo delegacije EU spremljati ravnanje izvajalcev in vztrajati, da so njihove obveznosti do podizvajalcev izpolnjene, se ni strinjala z ugotovitvijo varuha človekovih pravic o nepravilnostih v tem primeru.

Izjava ESZD, da delegacija ne bi smela odgovarjati za morebitne nepravilnosti, ker je poskušala uveljaviti svoj vpliv na izvajalca, da bi poravnala zaostala plačila, je obžalovanja vredna. Varuhinja človekovih pravic je v svoji odločitvi v tej zadevi trdila, da se ta vpliv ni ustrezno izvajal, ker je delegacija ustavila svoja prizadevanja, čeprav pritožnik ni prejel plačila od izvajalca. Vendar pa varuhinja človekovih pravic podpira zavezanost ESZD k pristopu, ki je bolj usmerjen v državljane, pri zagotavljanju, da njene službe kljub pomanjkanju neposrednih pogodbenih obveznosti spremljajo ravnanje svojih izvajalcev in vztrajajo, da so obveznosti slednjih do njihovih podizvajalcev izpolnjene.

Zaveza ESZD, da bo spoštovala roke, ki jih je določil varuh človekovih pravic, je dobrodošla, ne glede na zapletenost zadeve. Vendar je na verodostojnost te zaveze vplivalo dejstvo, da je bila predložena osem mesecev po izteku roka, ki ga je določil varuh človekovih pravic. Za pojasnitev razmer so bili vzpostavljeni nadaljnji stiki, tako da je ESZD potrdila, da bo visoki predstavnik v prihodnosti prevzel odgovornost za odgovore varuhinji človekovih pravic. To je dobrodošel razvoj.

5. Evropska investicijska banka (EIB)

Zadeva OI/3/2013: EIB se je strinjala, da bo pregledala svojo politiko preglednosti in zagotovila, da bodo okoljski dokumenti in informacije dostopni javnosti.

Maja 2013 se je ukrajinska nevladna organizacija pritožila, da EIB ni izpolnila obveznosti iz Aarhuške konvencije glede proaktivnega razširjanja okoljskih informacij. Pritožba se je nanašala na projekt v Ukrajini, ki ga je financirala EIB.

Kot je določeno v memorandumu o soglasju med EIB in varuhom človekovih pravic, je slednji uporabil pooblastilo za preiskavo pritožbe na lastno pobudo.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je EIB vzpostavila javni register dokumentov in v svojih odgovorih varuhu človekovih pravic pojasnila, katere okoljske informacije v zvezi z ukrajinskimi in drugimi projekti bodo dostopne prek registra. Pritožnik je bil s tem izidom zadovoljen in varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da je EIB sprejela potrebne ukrepe za rešitev zadeve. V dodatni pripombi je predlagala, da bi EIB lahko razmislila o sprejetju in objavi sistema objav, ki bi določal vrsto okoljskih informacij, ki jih namerava evidentirati v javnem registru.

EIB se je na ta predlog odzvala pozitivno. Revidirala in objavila je svojo politiko preglednosti. Dogovorila se je tudi, da bo revidirala svoj vodnik o dostopu do okoljskih informacij ter posodobila svoje spletišče skupaj z razdelkom „Pogosta vprašanja“ in javnim registrom. Navedeni ukrepi so bili zasnovani tako, da javnosti omogočajo enostavno prepoznavanje okoljskih podatkov, ki jih hrani EIB, in dostop do njih.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitivne in konstruktivne ukrepe EIB za pomoč pri izvajanju zaveze Unije k proaktivnemu razširjanju informacij v skladu z Aarhuško konvencijo.

Zadeva 178/2014/AN: Evropska investicijska banka sprejema ukrepe za pregled svojih postopkov javnega naročanja in pravil, ki urejajo njen pritožbeni mehanizem

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala EIB, ker je podprla izključitev italijanskega podjetja iz javnega razpisa za gradbeni projekt v Bosni in Hercegovini. Kljub predložitvi najnižje ponudbe je lokalni nosilec projekta družbo izključil, ker njegova ponudba ni ustrezala razpisnim zahtevam. Družba je to odločitev izpodbijala pred pritožbenim mehanizmom EIB, ki se je strinjal s trditvami družbe in priporočil, naj EIB umakne svojo podporo projektu. Vendar uprava banke Piraeus ni upoštevala ugotovitev njenega pritožbenega mehanizma.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je EIB svojo odločitev utemeljila na pravni napaki - nepravilni razlagi razpisne dokumentacije. Banko je kritizirala zaradi teh nepravilnosti in opozorila, da bi to lahko ogrozilo zavezanost EU krepitvi pravne države v Bosni in Hercegovini. Varuhinja človekovih pravic je tudi napovedala, da bo razmislila o začetku preiskave na lastno pobudo o sistemskih vprašanjih, na katerih temelji obravnava zadeve s strani EIB.

Predsednik EIB je v svojem odgovoru navedel, da je zavezan zagotavljanju dobrega upravljanja kot bistvene značilnosti svojega vodstva v EIB. Ponovno je poudaril, kako pomembno je, da ima EIB močne, učinkovite in pregledne mehanizme javnega naročanja v okviru projektov, ki jih financira, ter neodvisen in učinkovit pritožbeni mehanizem. Kot dokaz te zaveze je predsednik priložil seznam tekočih ukrepov v zvezi s politikami in postopki javnega naročanja EIB, med katerimi so:

(i) notranja revizija, ki naj bi bila zaključena junija 2015, za analizo in pregled postopka javnega naročanja EIB zunaj EU. Predstavniki oddelka EIB za notranjo revizijo so se februarja 2015 sestali s člani osebja varuha človekovih pravic, da bi bolje razumeli ugotovitve varuha človekovih pravic;

(ii) krepitev dejavnosti javnega naročanja direktorata EIB za projekte. Direktorat za projekte je na primer imenoval zunanjega svetovalca za pregled postopka spremljanja javnih naročil za projekte zunaj EU. EIB v skladu s svojim poročilom razmišlja o ustanovitvi odbora za pregled javnih naročil, ki bi pregledal postopke javnega naročanja z visokim tveganjem;

(iii) zunanji pregled kakovosti pritožbenega mehanizma EIB, da se med drugim zagotovijo predlogi za vključitev v formalni pregled politike mehanizma, načrtovan za leto 2015.

EIB je tudi pojasnila, da si prizadeva odpraviti neučinkovitost nacionalnih mehanizmov pravnih sredstev, kar je dodatno vprašanje, obravnavano v tej preiskavi, in sicer z medinstitucionalnim usklajevanjem in pogodbenim okvirom.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv EIB na njeno kritično pripombo, zaradi česar ji ne bi bilo treba začeti ločene preiskave na lastno pobudo o sistemskih vprašanjih, na katerih temelji obravnava zadeve s strani EIB. Prepričana je, da jo bo EIB pravočasno obvestila o rezultatih različnih ukrepov, ki jih je sprejela, vključno z objavo poročila o notranji reviziji, ki naj bi bilo dokončano junija 2015. Varuhinja človekovih pravic meni, da je koristno poudariti, da ima po njenem mnenju notranji pritožbeni mehanizem EIB bistveno vlogo na tem področju, in z veseljem pričakuje prispevek k pregledu mehanizma.

6. Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP)

Zadeva 755/2014/BEH: Obravnava zahteve za dostop javnosti do spisa v zvezi s pritožbo osebe, ki zahteva dostop javnosti, s strani ENVP

Pritožnik je menil, da ENVP ni navedel zadostnih razlogov za zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov, povezanih s pritožbo, ki jo je pritožnik vložil pri ENVP. V okviru preiskave varuhinje človekovih pravic je ENVP navedel, da v zvezi s tekočimi zadevami ni odobren javni dostop. Vendar je poudarila, da bi lahko odobrila zasebni dostop v skladu z Uredbo št. 45/2001. Varuhinja človekovih pravic je menila, da stališče ENVP ni neverjetno, zato je primer zaključila. Opozorila pa je tudi, da iz poslovnika ENVP ni jasno razvidno, da ne omogoča javnega dostopa v zvezi s tekočimi zadevami. Zato je ENVP podala dodatno pripombo in ga pozvala, naj razmisli o tem, da bi v svojem poslovniku pojasnil svoja pravila o dostopu javnosti v zvezi s tekočimi zadevami.

ENVP je v svojem odgovoru varuhinji človekovih pravic navedel, da je v postopku nadaljnjega razvoja svoje politike o dostopu javnosti do zaključenih spisov s pritožbami z revizijo priročnika o dostopu do dokumentov. Ko bo ta postopek zaključen, bo ENVP skrbno ocenil potrebo po spremembi svojega poslovnika in o izidu obvestil varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic meni, da se je ENVP zadovoljivo odzval na njeno nadaljnjo pripombo. Vendar ponovno poudarja, da je mogoče sedanje besedilo poslovnika razumeti tudi tako, da pomeni, da se lahko dostop javnosti odobri tudi, ko zadeve še potekajo. Zato ponovno poudarja, da je zato priporočljivo ustrezno spremeniti poslovnik.

7. Evropski urad za izbor osebja (EPSO)

Zadeva 2201/2011/TN: Urad EPSO se zavezuje, da bo zagotovil ustrezne opisne povratne informacije v potnih listih kompetenc.

Pritožba se je nanašala na zavrnitev dostopa urada EPSO do ocenjevalnega lista v zvezi s testom na javnem natečaju. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je urad EPSO zavrnil nepravilnost, in primer zaključila s kritično pripombo.

Urad EPSO se je v okviru nadaljnjega ukrepanja zavezal, da bo v potnih listih kompetenc zagotovil „ustrezne opisne povratne informacije“, in se opravičil, ker tega v zadevnem primeru ni storil. Urad EPSO je navedel, da je sprejel ukrepe za zagotovitev, da se take povratne informacije zdaj zagotovijo v vseh potnih listih kompetenc.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv urada EPSO, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju števila pritožb kandidatov.

Zadeva 29/2012/DK: Nevtralizacija vprašanj konkurence

Pritožba se je nanašala na domnevno neenako obravnavo kandidatov v postopkih izbire osebja s tako imenovano prakso „nevtralizacije“. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da se je urad EPSO lahko odločil, da vprašanja nevtralizira kot sredstvo za obravnavo pomanjkljivih vprašanj. Vendar je menila, da nevtralizacija ni edina možnost, ki je na voljo za rešitev problema pomanjkljivih vprašanj, saj bi bilo tudi zakonito in v skladu z načeli dobrega upravljanja, da natečajna komisija zahteva, da verjetno omejeno število kandidatov, na katere vplivajo pomanjkljiva vprašanja, ponovno opravi računalniško podprte teste. Menila je tudi, da bi lahko natečajna komisija v prvotne teste vključila dodatna vprašanja zgolj zato, da bi morebitna pomanjkljiva vprašanja nadomestila s takimi dodatnimi vprašanji. Na te možnosti je opozorila v nadaljnjih pripombah.

Urad EPSO je v odgovoru pojasnil, da v okviru rednega postopka operativnega pregleda razpravlja o izboljšanju svojih izbirnih postopkov, vključno z alternativnimi načini obravnavanja dvoumnih ali pomanjkljivih vprašanj pri računalniško podprtem testiranju, in da so nadaljnje pripombe varuha človekovih pravic med nekaterimi postopki, ki jih je urad EPSO že obravnaval.

Kar zadeva kandidate, ki opravljajo nove teste, je urad EPSO ugotovil, da bi to negativno vplivalo na kandidate, ki bi dvakrat več časa potovali na kraje testiranja in opravljali računalniško podprte teste, kar bi lahko povzročilo tudi dodatne stroške. Poleg tega bi to negativno vplivalo tudi na vire institucij, saj bi izvajanje tega ukrepa pomenilo povečanje stroškov, tudi če bi bilo vključeno omejeno število kandidatov.

Urad EPSO je v zvezi z nadomestnimi vprašanji ugotovil, da bi to od kandidatov zahtevalo več časa ter dodatno osebje, tehnično podporo in logistiko. Če bi bila namreč nadomestna vprašanja uvedena na začetku računalniško podprtih testov, bi bilo treba podaljšati tudi skupno trajanje takih testov. Računalniško podprti testi na nekaterih javnih natečajih lahko trajajo do 180 minut, uvedba nadomestnih vprašanj z relativnim deležem časa za take teste pa bi lahko povečala prisotnost kandidatov v testnem centru na do 240 minut, kar bi se lahko štelo za nepotrebno breme za kandidate in bi verjetno povzročilo dodatne stroške za institucije. Poleg tega se računalniško podprti testi za natečaje pripravijo tako, da se določi skupina vprašanj različnih težavnostnih stopenj, ki skupaj ustrezajo določeni težavnostni matriki. V skladu s sodno prakso tako težavnostno matriko določi natečajna komisija. Glede na to, da ne bi bilo mogoče vnaprej vedeti, katera vprašanja bi se lahko pozneje nevtralizirala, lahko uvedba nadomestnih vprašanj vpliva tudi na tako težavnostno matriko. Hkrati so pri testih situacijske presoje vprašanja porazdeljena med pet kompetenc, zato bi bilo treba za vsako od teh področij zagotoviti več dodatnih vprašanj.

Vsekakor je treba opozoriti, da bi bila vprašanja, uporabljena za ponovni preizkus ali kot nadomestna vprašanja, vzeta iz iste zbirke podatkov, zato bi bila verjetnost napake v zvezi s temi vprašanji enaka verjetnosti prvotnega preizkusa. Zato EPSO meni, da izvajanje katerega koli od teh ukrepov kandidatom in/ali institucijam ne bi prineslo nobene dejanske prednosti.

Poleg tega sodna praksa nenehno sprejema nevtralizacijo, saj zagotavlja enako obravnavo kandidatov ter spoštuje načeli sorazmernosti in dobrega upravljanja, hkrati pa zagotavlja, da to ne vpliva negativno na nobenega kandidata. EPSO zato meni, da nevtralizacija še naprej pravično uravnoveša interese kandidatov in institucij, kar zadeva poštenost izbirnih postopkov.

Urad EPSO je na koncu navedel, da pripisuje velik pomen in trud ohranjanju kakovosti svojih izbirnih postopkov ter da bo še naprej iskal nove načine za izboljšanje svojih izbirnih postopkov in odpravo vseh posledic dvoumnih ali pomanjkljivih vprašanj v postopkih izbora osebja.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven in prepričljiv odgovor urada EPSO na nadaljnje pripombe.

Zadeva 1330/2012/ER: Navedba delovnih izkušenj na javnih natečajih

Po navedbah pritožnika je urad EPSO pri javnem natečaju EPSO/AD/206/11 upošteval informacije, ki so jih predložili kandidati o svojih poklicnih izkušnjah, čeprav je prijavni obrazec vseboval nedvoumno navodilo, naj kandidati ne predložijo informacij o svojih poklicnih izkušnjah.

Med preiskavo je urad EPSO (i) priznal, da je besedilo nejasno; (ii) se opraviči pritožniku; in (iii) se je zavezala, da bo spremenila besedilo za prihodnje natečaje, tako da bo jasno, da je navedba poklicnih izkušenj prostovoljna. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku primera pozvala urad EPSO, naj razmisli o črtanju oddelka o delovnih izkušnjah kandidatov iz svoje spletne prijave na tovrstne natečaje.

Urad EPSO je v odgovoru pojasnil, da so informacije o delovnih izkušnjah koristne za institucije po koncu natečaja, in sicer v fazi zaposlovanja uspešnih kandidatov.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je razlaga urada EPSO razumna, in ga poziva, naj kandidatom pojasni, da je namen tega, da jih povabi, naj ob prijavi na javne natečaje, na katerih se ne zahtevajo nobene izkušnje, navedejo poklicne izkušnje.

Zadeva 1571/2012/DK: Nevtralizacija vprašanj natečaja v izbirnih postopkih EPSO

Ta zadeva se je nanašala tudi na nevtralizacijo vprašanj v zvezi z natečaji v izbirnih postopkih urada EPSO in je vključevala dodatno pripombo, ki jo je urad EPSO pozitivno obravnaval.

Zadevi 1633/2012/OV in 1674/2012/OV: Informacije za kandidate o njihovem delu na praktičnih testih

Varuh človekovih pravic je pri obravnavi dveh pritožb ugotovil, da je na podlagi nedavne sodne prakse Sodišča za uslužbence potni list kompetenc zdaj edini dokument, ki kandidatom omogoča, da razumejo, zakaj na določenem preizkusu niso bili uspešni. Varuhinja človekovih pravic je v dodatni pripombi pozvala urad EPSO, naj bo še posebej previden pri zagotavljanju, da potni list kompetenc vsebuje vse potrebne informacije, vključno s podrobnostmi o uspešnosti kandidatov na praktičnih testih.

Urad EPSO je v odgovoru navedel, da se v celoti strinja s stališčem varuha človekovih pravic in da je sprejel ukrepe za zagotovitev, da potni listi kompetenc vsebujejo ustrezne opisne povratne informacije o splošnih kompetencah in kompetencah za posamezno delovno mesto, vključno s podrobnostmi o uspešnosti kandidatov pri praktičnih testih za posamezno delovno mesto.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitivno nadaljnje ukrepanje urada EPSO in bo spremljala njegovo izvajanje pri obravnavi morebitnih prihodnjih pritožb.

Zadeva 1760/2012/OV: Dolžnost obrazloženega odgovora na pritožbo iz člena 90(2)

Neuspešni kandidat na natečaju je uveljavljal pravico do vložitve pritožbe pri uradu EPSO na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Po skoraj dveh letih čakanja na odgovor se je pritožil varuhu človekovih pravic.

Kadrovski predpisi določajo, (i) da zadevna institucija pritožnika obvesti o svoji obrazloženi odločitvi glede pritožbe na podlagi člena 90(2) v štirih mesecih in (ii) da se neodgovor v štirimesečnem roku šteje za negativen odgovor, zoper katerega se lahko pritožnik pritoži na Sodišče.

Po posredovanju varuhinje človekovih pravic je urad EPSO poslal obrazložen odgovor, varuhinja človekovih pravic pa je primer zaključila.

Varuh človekovih pravic je pri tem podal še eno pripombo, v kateri je na kratko poudaril, da točka (ii) zgoraj upravi ne daje pravice, da ne upošteva točke (i): tj. dolžnost obrazloženega odgovora.

Urad EPSO je v odgovoru navedel, da se v celoti strinja z nadaljnjo pripombo in da se zaveda, da načela dobrega upravljanja zahtevajo, da na vsako pritožbo iz člena 90(2) v štirih mesecih pošlje izrecen obrazložen odgovor.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da urad EPSO priznava svojo obveznost, da pošlje utemeljen odgovor na pritožbe iz člena 90(2).

Zadeva 1999/2012/JF: Preglednost natečajev za izbiro prevajalcev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe kandidata, ki je sodeloval na natečaju za prevajalce, priporočila, naj urad EPSO razkrije izvirna besedila testov prevajanja. Urad EPSO je to zavrnil z utemeljitvijo, da bi se besedila lahko ponovno uporabila za druge teste. Pojasnila urada EPSO varuhinje človekovih pravic niso prepričala. Menila je, da bi razkritje besedil po opravljenem natečaju in uporaba novih besedil za poznejše natečaje povečala splošno preglednost natečajev EU in spoštovanje pomembnega dela natečajnih komisij.

Urad EPSO je zato spremenil svojo politiko. Ko so kandidati obveščeni o rezultatih testov prevajanja, jih zdaj objavi na svojem spletišču. Podrobnosti o novi politiki so določene v novih Splošnih pravilih za javne natečaje, ki so začela veljati februarja 2015.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja revidirano politiko urada EPSO, ki povečuje preglednost natečajev za izbor prevajalcev.

Zadeva 2321/2013/DK: Nepopolne informacije v letaku urada EPSO o javnem natečaju

Pritožba se je nanašala na domnevno zavajajoče informacije, ki jih je EPSO objavil v letaku in na svojem spletnem mestu v zvezi z rokom za predložitev prijav za javni natečaj. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo ugotovila, da so bili letak urada EPSO in informacije, ki so bile na voljo na ustrezni strani njegovega spletišča, nepopolni, saj v njih ni bila izrecno navedena točna ura roka. Urad EPSO pa je v Uradnem listu objavil popolne informacije o roku za prijavo na zadevni javni natečaj. Zato ni ugotovila nepravilnosti v delovanju urada EPSO. Kljub temu je varuhinja človekovih pravic dodala, da bi moral urad EPSO zagotoviti, da vse njegove publikacije in oglasi vsebujejo natančne informacije in so v skladu z besedilom obvestil, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije.

Urad EPSO se v svojem nadaljnjem odgovoru ni le strinjal z nadaljnjo pripombo varuha človekovih pravic, temveč je tudi navedel, da je že sprejel ukrepe za zagotovitev, da njegove publikacije vsebujejo pravilne in popolne informacije o pogojih javnih natečajev.

Odgovor urada EPSO na nadaljnjo pripombo varuha človekovih pravic je zadovoljiv.

Zadeva 1955/2014/VL: Preverjanje dodatnih sposobnosti urada EPSO

Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi pritožbe v zvezi z natečajem za pogodbene uslužbence podala še dve pripombi, v katerih je urad EPSO pozvala, naj v obsegu, v katerem tega še ni storil, zagotovi: (i) da se kandidatom zagotovijo zadostne informacije o oceni njihovih prijav pred začetkom roka za vložitev zahteve za pregled in (ii) da se ustrezno upoštevajo diplome, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo štejejo za enakovredne.

Urad EPSO je v odgovoru (i) pojasnil ukrepe, ki jih je sprejel, da bi kandidatom zagotovil potrebne informacije, in (ii) se zavezal, da bo natečajne komisije ozaveščal o posledicah prestrogega pristopa k ocenjevanju enakovrednosti nacionalnih diplom.

Zdi se, da je urad EPSO iz nadaljnjih pripomb varuha človekovih pravic izpeljal ustrezne zaključke.

8. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

OI/8/2010/CK: Domnevne nepravilnosti v zunanji preiskavi urada OLAF

Preiskava na lastno pobudo se je nanašala na zunanjo preiskavo, ki jo je OLAF izvedel v zvezi z domnevno goljufijo pritožnikov, nevladne organizacije s sedežem v tretji državi (država X) in njenega izvršnega direktorja. Preiskava varuhinje človekovih pravic se je osredotočila na tri glavna vprašanja.

Prvo vprašanje se je nanašalo na obtožbe o nepooblaščenem razkritju informacij tisku, informatorjem in organom države X. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem ni ugotovil nepravilnosti. Kljub temu je podala dodatno pripombo in uradu OLAF svetovala, naj (i) sprejme ustrezne ukrepe za preiskavo incidenta in (ii) čim prej obvesti vse zadevne osebe o svojih ugotovitvah, če je bil obveščen o domnevnem uhajanju informacij v tisk.

Drugo vprašanje se je nanašalo na to, da je urad OLAF zavrnil dostop javnosti do svojega končnega poročila o zadevi. Varuhinja človekovih pravic je izdala priporočilo, v katerem je urad OLAF pozvala, naj odobri dostop do končnega poročila o zadevi ali navede prepričljive razloge za zavrnitev. Odgovor urada OLAF, v katerem je ponovil zavrnitev dostopa, ni bil zadovoljiv. Varuhinja človekovih pravic je obžalovala stališče urada OLAF in podala ustrezno kritično pripombo.

Tretje vprašanje se je nanašalo na domnevne kršitve pritožnikove pravice do obrambe. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da urad OLAF pritožnikom ni (i) pravočasno zagotovil zadostnih informacij v zvezi z obsegom preiskave in (ii) jih ni pozval, naj predstavijo svoja stališča pred zaključkom zadeve. Glede na to, da so 1. oktobra 2013 začela veljati nova pravila v zvezi s postopki, ki jih izvaja OLAF, je varuhinja človekovih pravic menila, da ji ni treba sprejeti nadaljnjih ukrepov, in podala ustrezno kritično pripombo.

OLAF je v svojem odgovoru obvestil varuha človekovih pravic o (i) svoji nedavni odločitvi, da pritožnikom odobri delni dostop do zahtevanega dokumenta; (ii) svoja nova pravila o izvajanju „pravice do pripomb“ v zvezi z vsemi osebami, ki jih zadevajo preiskave urada OLAF; in (iii) postopek za obravnavanje nepooblaščenega razkritja informacij medijem.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv urada OLAF na njene pripombe. Varuhinja človekovih pravic zlasti v zvezi z vprašanjem dostopa do končnega poročila o zadevi izreka pohvalo uradu OLAF, ker je ponovno ocenil vlogo glede na trenutne okoliščine in pokazal pripravljenost za sodelovanje v konstruktivnem dialogu.

Zadeva 1505/2012/MMN: Zavrnitev dostopa do končnega poročila urada OLAF o zadevi v pričakovanju preiskave na nacionalni ravni

Zadeva se je nanašala na zavrnitev urada OLAF, da pritožniku, poslancu Evropskega parlamenta, proti kateremu so pristojni nacionalni organi izvajali preiskavo, odobri dostop do končnega poročila o zadevi. V času pritožbe je urad OLAF nacionalnim organom poslal končno poročilo o zadevi, da bi preiskali obtožbe o korupciji. Pritožnik je trdil, da 1) bi mu moral urad OLAF odobriti dostop do končnega poročila o zadevi in 2) da je urad OLAF kršil pravo, ker je končno poročilo o zadevi poslal organom zadevne države članice. Varuhinja človekovih pravic je te trditve preučila in ugotovila, da čeprav urad OLAF ni pojasnil, zakaj ni odobril dostopa do poročila, je pritožnik med preiskavo že pridobil njegovo kopijo. Drugič, varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da urad OLAF ni storil nobene nepravilnosti pri posredovanju svojega poročila pristojnim nacionalnim organom.

Vendar je varuhinja človekovih pravic podala še eno pripombo, v kateri je poudarila, da bi bila dobra upravna praksa, če bi urad OLAF zagotovil natančna pojasnila za svoje stališče, da bi dostop do končnega poročila o zadevi ogrozil tekoče postopke na nacionalni ravni. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic predlagala, da bi bila dobra upravna praksa, če bi urad OLAF pred odločitvijo o zahtevi za dostop do končnega poročila o zadevi zaprosil za mnenje zadevne države članice.

OLAF je odgovoril, da bo v prihodnje pri obravnavi podobnih zahtev zadevnih oseb za dostop do končnega poročila o zadevi upošteval pripombe varuha človekovih pravic. Vendar je poudarilo, da tudi po posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi ne bi bilo vedno mogoče razkriti razlogov, iz katerih bi razkritje dokumentov konkretno in učinkovito oslabilo tekoče nacionalne postopke, saj bi lahko v nekaterih primerih posredovanje takih informacij tožeči stranki samo po sebi negativno vplivalo na te postopke.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja koristen odziv urada OLAF na nadaljnjo pripombo.

9. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Zadeva 238/2012/JF: Dostop javnosti do dokumentov ECDC

Med preiskavo pritožbe je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) obvestil varuha človekovih pravic, da namerava pregledati svoja notranja pravila o obravnavi zahtev za dostop javnosti do svojih dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku primera zaprosila ECDC, naj jo obvesti o ukrepih, ki so iz tega izhajali.

ECDC je odgovoril, da izvaja posvetovanja in da pričakuje, da bo revizijo svojih notranjih postopkov zaključil najpozneje v prvem četrtletju leta 2015. Čeprav ECDC nima javnega registra, svoje dokumente objavlja na svojih spletnih straneh „Preglednost“,„Ključni dokumenti“,„Upravni odbor“,„Svetovalni forum“in „Publikacije“. Ko bo novi portal ECDC pripravljen, bo upošteval zahteve iz zakonodaje o javnem dostopu do dokumentov EU v zvezi z javnimi registri.

ECDC je tudi priznal, da še ni začel objavljati letnih poročil o upravljanju zahtev za dostop javnosti do svojih dokumentov. Vendar bi to popravil z objavo prvega poročila za leto 2014 v prihodnjem letnem poročilu za leto 2015.

Nazadnje je ECDC pojasnil, da 93 % njegovega osebja sodeluje v programu usposabljanja o poklicni etiki, ki vključuje študije primerov o uporabi zakonodaje o dostopu javnosti do dokumentov EU in o varstvu osebnih podatkov.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja prizadevanja ECDC za izboljšanje upravnih praks v zvezi z dostopom javnosti do njegovih dokumentov.

Zadeva 2241/2012/JF: Priprava ocenjevalnih poročil za osebje ECDC´s

Kot je pojasnjeno v zgornjem oddelku z naslovom „Sprejeta priporočila“, je varuhinja človekovih pravic po pritožbi nekdanjega uslužbenca ECDC tej agenciji priporočila, naj pripravi letno ocenjevalno poročilo za tega nekdanjega uslužbenca. Potem ko je agencija to storila, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila z dodatno pripombo ECDC, da je Evropsko komisijo, ki je pregledovala pravila o letnih ocenah, ki jih uporabljajo agencije EU, obvestila o svoji analizi pravil ECDC, da bi lahko Komisija to analizo upoštevala v postopku pregleda. Varuh človekovih pravic je zlasti menil, da pravilo, v skladu s katerim uslužbenci, ki zapustijo agencijo, prejmejo letno ocenjevalno poročilo le, če to zahtevajo, ni združljivo s Kadrovskimi predpisi.

ECDC je v svojem odgovoru obvestil varuhinjo človekovih pravic, da je Komisijo obvestil o stališčih varuhinje človekovih pravic in da je Komisija zaključila svoj pregled. Čeprav varuhinja človekovih pravic ni bila zadovoljna z izidom pregleda Komisije, ki ni obravnaval njenih pomislekov, se na tej stopnji zdi, da nadaljnji ukrepi niso potrebni. Vendar lahko varuh človekovih pravic meni, da je treba pri obravnavi morebitnih prihodnjih pritožb ponovno obravnavati vprašanje morebitne nezdružljivosti novih pravil o ocenjevanju s členom 43 Kadrovskih predpisov.

Kot je zahtevala varuhinja človekovih pravic, je ECDC Komisijo obvestil o analizi svojih pravil, ki jo je opravila varuhinja človekovih pravic.

10. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Zadeva 2522/2011/CK: Domnevno navzkrižje interesov v zvezi z delovno skupino EFSA

Pritožba se je nanašala na način, kako je EFSA obravnavala domnevno navzkrižje interesov v zvezi z eno od svojih delovnih skupin. Pritožnik je agencijo EFSA opozoril na informacije, ki bi lahko vzbudile resen dvom o neodvisnosti nekaterih članov delovne skupine. Varuhinja človekovih pravic je menila, da bi morala EFSA temeljito preiskati ta vprašanja in nato pritožnika pravočasno obvestiti o svojih ugotovitvah. Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila s kritično pripombo, da EFSA s tem, ko se ni ustrezno odzvala na pritožnikove trditve, da (i) so bili nekateri člani delovne skupine v navzkrižju interesov zaradi svojih povezav z industrijo in (ii) uravnotežena zastopanost deležnikov na zunanjih srečanjih ni bila zagotovljena, ni odpravila vtisa državljanov, da obstaja morebitno navzkrižje interesov.

EFSA je v svojem odgovoru obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je zaprosila svojo službo za notranjo revizijo, naj opravi pregled preverjanja interesov članov zadevne delovne skupine. Čeprav so bile pri pregledu ugotovljene nekatere postopkovne pomanjkljivosti, ni bil ugotovljen noben neupravičen vpliv na delo delovne skupine. EFSA je poudarila, da je pritožnika obvestila o pregledu in nedavnih pobudah za okrepitev upravljanja EFSA. V zvezi z zastopanjem deležnikov na zunanjih sestankih je EFSA priznala, da dvomov pritožnika ni mogoče odpraviti naknadno. EFSA se je sklicevala tudi na svoja nenehna prizadevanja za sprejetje odprtega in participativnega pristopa do zunanjih strani in zainteresiranih strani, kot je razvidno iz nekaterih glavnih tem, ki jih je nedavno obravnavala in ki so privedle do intenzivne razprave o njenem znanstvenem ocenjevanju tveganja. Nazadnje se je EFSA sklicevala na svoja stalna prizadevanja za sodelovanje s širšo družbo pri zadevah, ki so v njeni pristojnosti na področju varnosti hrane, in sicer na javno posvetovanje o dokumentu za razpravo „Preoblikovanje v odprto EFSA“.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv agencije EFSA na kritično pripombo in njeno jasno priznanje potrebe po zaupanju javnosti v njeno delo.

11. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)

Zadevi 1874/2011/LP in 1877/2011/LP: Ustanovitev interesne skupine

Zadeva se je nanašala na odločitev, ki jo je leta 2011 sprejel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) v zvezi s sestavo interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja (v nadaljnjem besedilu: IRSG) ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade (v nadaljnjem besedilu: OPSG). Ta odločitev je bila sprejeta v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Pritožnik v zadevi 1874/2011/LP, EuroFinuse, evropsko združenje uporabnikov finančnih storitev, in pritožnik v zadevi 1877/2011/LP, BEUC, evropska potrošniška organizacija, sta trdila, da EIOPA pri izbiri članov IRSG in OPSG ni zagotovil (i) geografske uravnoteženosti ter (ii) uravnotežene zastopanosti spolov v kategorijah deležnikov IRSG in OPSG ter med njimi, (iii) ustreznega ravnovesja med predstavniki industrije na eni strani ter predstavniki uporabnikov in potrošnikov na drugi strani ter (iv) EIOPA je sprejel napačno opredelitev različnih kategorij deležnikov iz Uredbe.

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala EIOPA, ker je zahtevo iz člena 37(4) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“, uporabil le v zvezi s sestavo MŠOG kot celote in ne tudi znotraj vsake kategorije članstva. Menila je tudi, da EIOPA z imenovanjem predstavnikov delodajalcev v OPSG ni ravnal v skladu z izčrpnim seznamom kategorij iz člena 37(3) Uredbe in je zato storil nepravilnosti. Nazadnje, organ EIOPA je s tem, da je v kategorijo „uporabnikov“ interesnih skupin vključil prijave predstavnikov subjektov, ki očitno niso bili mali uporabniki storitev, ki jih zagotavlja finančni sektor, temveč ponudniki plačljivih storitev za finančni sektor, storil tudi nepravilnosti.

Varuhinja človekovih pravic je tudi pripomnila, da bi bilo priporočljivo, da organ EIOPA (i) sprejme ustrezne ukrepe za povečanje ozaveščenosti kandidatov iz „novih“ držav članic, ki se zanimajo za prijavo za kategorijo „industrija“ v okviru OPSG, (ii) prepreči tveganje, da bi bila ena ali več držav članic prekomerno zastopanih, (iii) prihodnje razpise za prijavo interesa za članstvo v skupinah deležnikov objavi ne le na svojem spletnem mestu, temveč tudi v specializiranem finančnem tisku, in na splošno uporabi vse druge komunikacijske kanale, ki bi lahko povečali ozaveščenost in zanimanje kandidatk, (iv) od prihodnjih kandidatk zahteva, da navedejo le eno od petih kategorij, za katere bi želele biti obravnavane, in (v) po imenovanju članov skupin deležnikov objavi smiselne informacije, ki bi lahko pokazale, kako je organ EIOPA glede na različne prejete prijave izpolnil zahtevo po zagotavljanju uravnotežene zastopanosti vseh različnih kategorij zadevnih deležnikov in kako je s tem zagotovil tudi „v največji možni meri [...] ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost spolov ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“.

Organ EIOPA je v svojem odgovoru navedel, da je sprejel vse pripombe varuha človekovih pravic in da si jih je že prizadeval izvesti v okviru postopka podaljšanja za leto 2013. Izrazil je tudi pripravljenost za nadaljnje izvajanje predlogov varuhinje človekovih pravic pri podaljšanju članstva v MŠOG in OPSG.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv EIOPA.

12. Evropska agencija za zdravila (EMA)

Zadeva 1020/2012/MMN: Izogibanje navzkrižju interesov pri obravnavanju kadrovskih vprašanj

Pritožba se je nanašala na poročilo o oceni uspešnosti uslužbenca, ki je pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) vložil pritožbo zaradi nadlegovanja.

Preiskava varuhinje človekovih pravic je razkrila, da se je pritožnik pritožil zaradi psihičnega nadlegovanja njenega nadrejenega. Vodja linije je bil odgovoren tudi za pripravo PER. V preiskavo nadlegovanja je bil vključen tudi ocenjevalec za namene PER. Nazadnje, preiskovalec, ki je nazadnje predlagal zavrnitev pritožbe zaradi nadlegovanja, je prav tako sodeloval pri pripravi PER.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je dobra upravna praksa zagotoviti, da poročila o oceni uspešnosti pripravijo uslužbenci, na katere ne vpliva nobeno dejansko, morebitno ali očitno nasprotje interesov. V obravnavani zadevi naj agencija EMA ne bi preprečila očitnega navzkrižja interesov. Varuh človekovih pravic je v skladu s tem podal kritično pripombo.

Agencija EMA je v odgovoru priznala, da bi bilo v primeru nastanka podobnih okoliščin v prihodnosti dobro razmisliti o imenovanju neodvisne stranke, ki bi prevzela vlogo ocenjevalca in ocenjevalca, kljub praktičnim težavam, ki bi jih ta lahko povzročil pri pripravi PER.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktivno nadaljnje ukrepanje agencije EMA.

Glej zadevo 364/2013/PMC zgoraj pod „Zvezdne zadeve“.

Zadeva 1276/2013/OV: Popravek napak v zdravstvenih podatkih, ki jih države članice predložijo agenciji EMA

Pritožnik, farmacevt, se je pritožil, da je pregled varnosti in učinkovitosti določene kategorije svečk, ki ga je opravila agencija EMA, temeljil na napačnih informacijah, ki so jih predložile države članice. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bil odgovor agencije EMA na pritožbo zadovoljiv, saj je njen pregled priporočil strožje varnostne ukrepe, domnevne napake, če so sploh obstajale, pa niso mogle vplivati na pregled. Varuhinja človekovih pravic je v dodatni pripombi agencijo EMA pozvala, naj razmisli o tem, kakšne (proaktivne) ukrepe bi morala sprejeti, če prejme verodostojne informacije, da so znanstveni podatki, ki ji jih je predložila ena ali več držav članic in so bili nato vključeni v dokumente agencije EMA, nepravilni.

Agencija EMA je v odgovoru poudarila, da so nacionalni organi odgovorni za kakovost, točnost in posodabljanje zdravstvenih podatkov, poslanih agenciji EMA. Pojasnila je, da bo, če bo odkrila resnično napako, ki bi lahko vzbudila pomisleke glede javnega zdravja, uporabila obstoječi postopek, po katerem lahko od Komisije zahteva izdajo popravka.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja informacije, ki jih je agencija EMA predložila v zvezi s postopkom za popravke.

Zadeva 1556/2013/MHZ: Agencija EMA se strinja, da bo na svoje spletno mesto vključila več informacij o tehnični podpori v postopku prijave.

Poljski državljan se je želel prijaviti na prosto delovno mesto v agenciji EMA. Na spletišču agencije EMA je imela tehnične težave z obrazcem za vlogo, zato vloge ni mogla oddati pravočasno. Potem ko je z Agencijo izmenjala korespondenco o tem vprašanju, se je pritožila varuhu človekovih pravic.

Preiskava varuhinje človekovih pravic ni odkrila nepravilnosti. Vendar je varuhinja človekovih pravic v dodatni pripombi predlagala, da bi lahko agencija EMA na svojem spletnem mestu zagotovila dodatne informacije o razpoložljivi programski opremi in tehnični podpori za prihodnje kandidate.

Agencija EMA se je pozitivno odzvala na predlog varuhinje človekovih pravic in se strinjala, da bo vključila zelo podrobne informacije in pojasnila o uporabi obrazca za vlogo, razpoložljivi programski opremi, tehnični podpori in pomoči pri odpravljanju težav.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv agencije EMA na nadaljnjo pripombo.

13. Agencija za temeljne pravice (FRA)

Zadeva 178/2013/LP: Neizvedba preiskave

Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija za temeljne pravice (FRA) obravnavala pritožbo zaradi psihičnega nadlegovanja, ki naj bi ga utrpel nekdanji član njenega osebja, in na to, da je ta agencija domnevno zavrnila sprejetje ustreznih ukrepov v zvezi s tem. Varuhinja človekovih pravic je podala predlog rešitve, v katerem je predlagala, naj agencija FRA razmisli o začetku preiskave pritožnikovih obtožb o psihičnem nadlegovanju. Institucija je zavrnila preiskavo pritožnikovih trditev, ker je morala opraviti tehtanje med interesi pritožnika, ki ni več član njenega osebja, in interesom službe ter dejstvom, da bi bila lahko agencija FRA zaradi vsake nove odločitve izpostavljena pravdnim postopkom pred sodišči EU in morda odškodninski tožbi.

Varuhinja človekovih pravic je po ugotovitvi, da trditve agencije FRA niso prepričljive, podala kritično pripombo, v kateri je ugotovila, da je to, da agencija FRA ni izvedla ustrezne in temeljite preiskave pritožnikovih trditev o psihičnem nadlegovanju, pomenilo nepravilnost. Institucija se v svojem nadaljnjem odgovoru ni strinjala s kritičnimi pripombami varuhinje človekovih pravic, saj je trdila, da varuhinja človekovih pravic ni odgovorila na argumente agencije FRA.

Agencija FRA je nazadnje navedla, da je drugič preučila, ali bi morala izvesti preiskavo na podlagi pritožnikovih trditev, vendar je sklenila, da še vedno ni zadostnih razlogov za to.

Trditve, da varuhinja človekovih pravic ni v celoti odgovorila na trditve agencije FRA, ni mogoče sprejeti. Varuhinja človekovih pravic je dejansko posebno pozornost namenila obravnavi trditev pritožnika, preskusu tehtanja, ki ga je agencija FRA izvedla, ker ni začela preiskave pritožnikovih trditev, in tveganju, da bo agencija FRA morda morala plačati finančno nadomestilo, če bi se trditve izkazale za utemeljene. Varuhinja človekovih pravic se je tako ustrezno odzvala na vse argumente, ki jih je navedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Agencija za temeljne pravice ni sprejela ustreznih ukrepov za izboljšanje svojih upravnih praks. Kljub kritični pripombi, da je Agencija za temeljne pravice ravnala nepravilno, ko je zavrnila začetek preiskave o domnevnem psihičnem nadlegovanju pritožnika, je institucija žal zavrnila predlog varuha človekovih pravic za izvedbo take preiskave.

14. Eurojust

Zadeva 2057/2011/TN: Eurojust izboljšuje informacije za prosilce pri zavrnitvi dostopa javnosti do dokumentov

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da pravila Eurojusta o dostopu javnosti do dokumentov nacionalnim članom (ki so predstavniki držav članic, ki sodelujejo z Eurojustom) dajejo pravico veta v zvezi z razkritjem dokumentov, povezanih z zadevami. Vendar morajo nacionalni člani v skladu z obveznostjo Eurojusta, da navede razloge za zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov, zadostno pojasniti razloge za uporabo izjeme od dostopa.

V tem primeru Eurojust pritožnika ni obvestil o razlogih za zavrnitev dostopa s strani nacionalnih članov, kar je bilo med preiskavo varuha človekovih pravic odpravljeno.

Varuhinja človekovih pravic je Eurojustu podala dodatno pripombo, v kateri je navedla, da mora sporočiti razloge, ki so jih nacionalni člani navedli za zavrnitev dostopa javnosti.

Eurojust se je pri nadaljnjem ukrepanju odzval zelo konstruktivno in pojasnil, da je na podlagi ugotovitev varuhinje človekovih pravic spremenil svojo notranjo predlogo za nacionalne člane, da bi odgovoril na vprašanje, ali se bo za dokument, povezan z zadevo, uporabljala kakršna koli izjema pri dostopu. Varuhinja človekovih pravic je predlagala nadaljnje izboljšave predloge, ki jo je Eurojust upošteval.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je Eurojust sprejel za izboljšanje informacij, zagotovljenih prosilcem, kadar zaradi zavrnitve nacionalnega člana ne more odobriti dostopa javnosti do dokumentov, povezanih z zadevami.

Zadeva 681/2012/DK: Odpoved delovnega razmerja uslužbencu

Pritožnica, začasna uslužbenka Eurojusta, je bila odpuščena zaradi podaljšane poskusne dobe, ker je bilo njeno delo ocenjeno kot nezadovoljivo. Varuhu človekovih pravic se je pritožila, da njena razrešitev ni bila zakonita in da so jo zaznamovale postopkovne napake.

Varuh človekovih pravic po preiskavi ni ugotovil nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je v svoji odločitvi navedla, da se Eurojust po zakonu ni dolžan posvetovati z odborom za skupna poročila o razrešitvi začasnega uslužbenca. Kljub temu je opozorila, da bi bila dobra upravna praksa, če bi Eurojust sklical skupni odbor za poročila, če bi to zahteval njegov odbor uslužbencev. Eurojust se je v odgovor zavezal, da bo skrbno preučil vsako tako zahtevo odbora uslužbencev za vsak primer posebej.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je odgovor Eurojusta zadovoljiv.

15. Drugi primeri

Evropska komisija in agencije EU

OI/4/2013/CK: Razkritje imen članov natečajne komisije

Varuhinja človekovih pravic je 12. avgusta 2013 začela preiskavo na lastno pobudo, da bi pojasnila politike agencij EU v zvezi z razkritjem imen članov izbirne komisije in skladnostjo teh politik z zahtevami glede varstva podatkov. Varuhinja človekovih pravic je po temeljitem pregledu njihovih odgovorov izdala smernice o dobri praksi. Cilj teh smernic je pomagati agencijam EU pri zagotavljanju pravilnega ravnovesja med preglednostjo in legitimnimi zahtevami po zaupnosti pri delu izbirnih komisij, hkrati pa spoštovati načela EU o varstvu podatkov. Agencije EU je pozvala, naj potrdijo te smernice in jo v šestih mesecih obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele za njihovo upoštevanje. Varuhinja človekovih pravic je o smernicah obvestila tudi Komisijo.

Med avgustom in novembrom 2014 je večina agencij obvestila varuha človekovih pravic o ukrepih, ki so jih sprejele v odziv na smernice. Ti so vključevali predvsem dogovor o objavi imen članov izbirne komisije na posebni spletni strani njihovih spletišč (EEA, ETF, EFSA, ESMA, EMCDDA in EIOPA) ali o pravočasnem obveščanju vseh kandidatov o sestavi izbirne komisije (EASA, FRA, OSHA, EMA, GSA, EACEA, INEA, ERCEA, EAHC, BEREC, FRONTEX, EASME, Europol).

Komisija je novembra 2014 obvestila varuhinjo človekovih pravic, da končuje osnutek vzorčnega sklepa o zaposlovanju in uporabi začasnih uslužbencev v skladu s členom 2(f) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki naj bi ga sprejele vse agencije EU. Ta sklep vključuje obveznost razkritja imen članov izbirne komisije v skladu s smernicami varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe Komisije za zagotovitev, da vse agencije EU sprejmejo sklep, s katerim uveljavijo ključna priporočila iz smernic varuha človekovih pravic. Pozdravlja tudi pripravljenost večine agencij, da uveljavijo njene smernice.

Zadeva 1923/2013/BEH: Nadaljnje ukrepanje na podlagi pritožbe glede nadzora nad nadzornim organom, ki certificira ekološke proizvode

Pritožba se je nanašala na domnevno neizvajanje nadzorne vloge Komisije nad organi, ki certificirajo ekološke proizvode, zlasti enim takim organom, ki deluje v Etiopiji.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic jo je Komisija obvestila, da izvaja revizijo certifikacijskega organa, ki ga je opredelila pritožnica. Komisija je navedla, da bo varuha človekovih pravic obvestila o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi revizijskega poročila. Na podlagi teh informacij je bila zadeva zaključena, kot je bilo dogovorjeno, Komisija pa je bila pozvana, naj varuhinjo človekovih pravic in pritožnika čim prej obvesti o izidu revizije.

Komisija je varuhu človekovih pravic in pritožniku zagotovila povezavo do ustreznega anonimiziranega revizijskega poročila, ki vsebuje več priporočil za izboljšave. Zadevni organ za spremljanje bo moral Komisijo obvestiti o podrobnostih sprejetih in načrtovanih ukrepov v zvezi z njegovimi priporočili.

Varuh človekovih pravic se zahvaljuje Komisiji za informacije. Na prvi pogled se zdi, da varuhu človekovih pravic ni treba sprejeti nadaljnjih ukrepov.

Evropska centralna banka (ECB)

Zadeva 1703/2012/CK: Dostop javnosti do pisma, ki ga je ECB poslala irskemu ministru za finance

Leta 2010, v času finančne krize, je ECB irskemu ministru za finance poslala dopis. Pritožnik, irski novinar, je novembra 2011 zaprosil za dostop javnosti do dopisa. ECB je zavrnila dostop, novinar pa se je leta 2012 obrnil na varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi, ki je vključevala pregled dopisa, menila, da je bila ECB na dan vložitve prošnje upravičena zavrniti dostop. Zato varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju ECB. Vendar je leta 2013 pozvala ECB, naj razmisli o razkritju pisma glede na poznejše spremembe monetarnih in gospodarskih razmer v euroobmočju.

Svet ECB je v odgovor na predlog varuha človekovih pravic menil, da zaščita javnega interesa v zvezi z monetarno politiko v Evropski uniji in finančno stabilnostjo na Irskem še naprej upravičuje zaupnost. Varuh človekovih pravic ni bil prepričan v to razlago. V svoji odločitvi, s katero je aprila 2014 zaključila zadevo, je obžalovala, da je ECB zapravila priložnost za uporabo načela, da bi morala biti preglednost pravilo, tajnost pa izjema. Seznanila pa se je z zavezo ECB, da bo ponovno ocenila razkritje pisma v poznejši fazi nadzora po izteku programa, potem ko bo Irska izstopila iz programa gospodarskega prilagajanja.

Novembra 2014 je ECB obvestila varuha človekovih pravic, da se je glede na najnovejša gibanja v irskem gospodarstvu in na trgih financiranja odločila objaviti dopis skupaj s tremi drugimi dopisi, ki so bili del korespondence med ECB in irskimi organi.

Razkritje pisma je pomemben prispevek k javni razpravi. Ker ni bila objavljena prej, je sprožila intenzivne špekulacije o njeni vsebini, kar je vplivalo na javno in politično razpravo ne le o finančni krizi, temveč tudi o vlogi ECB in drugih institucij EU pri določanju gospodarske blaginje Irske. Skorajda ni zaželeno, da bi se tako pomembna razprava oblikovala okoli namišljene vsebine pisma. Državljani imajo pravico povedati resnico, ne glede na to, kako neprijetna je.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Zadeva 775/2010/ANA: Obravnavanje morebitnega navzkrižja interesov zaradi premestitve uslužbenca v zasebni sektor

Zadeva se je nanašala na ravnanje EFSA v primeru pojava vrtljivih vrat, ko se je nekdanji uslužbenec preselil v zasebni sektor. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi podala tri priporočila, od katerih je agencija EFSA sprejela dve. Vendar se EFSA ni strinjala, da bo priznala, da ni spoštovala upoštevnih postopkovnih pravil, in da bo opravila oceno navzkrižja interesov v zadevnem primeru.

Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku preiskave leta 2013 kritizirala dejstvo, da EFSA tega priporočila ni sprejela.

Sklep o zaključku je vseboval tudi štiri dodatne pripombe, ki so agenciji EFSA zagotavljale smernice za prihodnje obravnavanje nasprotij interesov.

Kot je navedeno v dokumentu Putting it Right – 2013, je EFSA zadovoljivo ukrepala na podlagi nadaljnjih pripomb, tako da je znatno izboljšala svoja pravila in postopke v zvezi z vprašanji nasprotja interesov in pojava vrtljivih vrat.

Vendar je varuhinja človekovih pravic poudarila tudi, da se EFSA ni odzvala na kritično pripombo.

EFSA je v pismu varuhu človekovih pravic po objavi dokumenta Putting it Right – 2013 obvestila varuha človekovih pravic o pismu, ki ga je poslala pritožniku, v katerem se je opravičila, ker v zadevnem primeru ni izvedla ustrezne ravni pregleda. EFSA je tudi ponovila svojo zavezo, da se bo v prihodnje izogibala pojavu takih napak.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja opravičilo EFSA pritožniku in njeno ponovno zavezo, da se bo v prihodnje izogibala pojavu takšnih napak.

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Zadeva 2228/2013/TN: Boljša dostopnost življenjepisa Europass za slepe in slabovidne osebe

Pritožba se je nanašala na nedostopnost življenjepisa Europass za slepe in slabovidne osebe. Namen življenjepisa Europass je ustvariti predlogo, ki bi evropskim državljanom omogočala, da učinkovito in jasno predstavijo svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije po vsej Evropi. Cedefop je odgovoren za spletni portal Europass. V odgovor na pritožbo je Cedefop pripravil akcijski načrt za izboljšanje dostopnosti življenjepisa Europass za slepe in slabovidne osebe. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila odziv Cedefopa na pritožbo in zaključila primer. Cedefop je prosila, naj jo obvesti o napredku pri izboljševanju dostopnosti.

Cedefop je nato obvestil varuha človekovih pravic, da je bil portal Europass (razen spletnega urednika) združljiv s standardom ravni AA iz smernic za dostopnost spletnih vsebin (WCAG 2.0) in da je bila v sodelovanju s šolo za slepe v Solunu razvita posebna predloga življenjepisa brez spletne povezave, ki jo je mogoče prenesti s spleta. Cedefop se je zavezal, da bo preučil nadaljnje možnosti za izboljšanje dostopnosti spletnega portala Europass in spletnega urejevalnika življenjepisov, da bi se izboljšal dostop za slepe in slabovidne državljane.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja odziv Cedefopa na zaskrbljenost, na katero je bil opozorjen, in sprejete ukrepe.

 

[1] Sporočilo COM(2007) 502 konč. z dne 5. septembra 2007 „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“.

[2] COM(2002) 141 konč., UL 2002, C 244, str. 5.

[3] COM(2012) 154 final z dne 2. aprila 2012. Sporočilo ni bilo objavljeno v Uradnem listu, vendar je na voljo na spletišču EUR-Lex v vseh uradnih jezikih (razen v hrvaščini).

[4] Opozoriti je treba, da je Splošno sodišče sodbo izdalo 5. maja 2015, A. Dalli pa je nato vložil pritožbo (zadeva C-394/15 P).

[5] Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/

[6] Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU; COM(2015) 215 final.

[7] Zadeva T-758/14.