A. Škatle z zvezdami

Zadeva 2097/2011/RA: Dialog s cerkvami, verskimi združenji ali skupnostmi ter svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami

Člen 17(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija „vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog“ s cerkvami, verskimi združenji ali skupnostmi ter svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami.

Evropska humanistična zveza se je obrnila na varuha človekovih pravic in trdila, da je Evropska komisija napačno zavrnila njen predlog za "dialogni seminar" v skladu s členom 17 PDEU. Ker varuhinja človekovih pravic ni razumela, kako bi lahko sodelovanje v razpravi s pritožnikom kršilo Pogodbo na način, ki ga je Komisija opisala v svojem mnenju, je kritizirala del razlogov za zavrnitev seminarja za dialog. Varuhinja človekovih pravic je v sklepu o zaključku zadeve Komisijo tudi pozvala, naj (i) pojasni svoje prakse in pravila na tem področju ter po potrebi (ii) pripravi smernice o tem, kako natančno namerava izvajati člen 17 PDEU.

Komisija je v odgovor pripravila smernice in jih objavila na svojem spletnem mestu, namenjenem dialogu, in sicer:

1. Odprto

1.1. Sogovorniki

Partnerji dialoga so lahko cerkve, verska združenja ali skupnosti ter filozofske in nekonfesionalne organizacije, ki so kot take priznane ali registrirane na nacionalni ravni in spoštujejo evropske vrednote. Na evropski ravni ni uradnega priznanja ali registracije sogovornikov.

Ne glede na dialog se vse sogovornike iz EU spodbuja, naj svoje organizacije registrirajo v ustreznem razdelku evropskega registra za preglednost (http://europa.eu/transparencyregister).

1.2. Teme razprave

V tem dialogu se lahko obravnavajo vse pomembne teme, povezane z agendo EU. Te teme lahko izpostavijo Komisija in njeni sogovorniki, če se s tem strinjata obe strani. Komisija se lahko glede na svoje prednostne naloge politike odloči, da bo v določenem obdobju predlagala prednostne teme za razpravo z različnimi sogovorniki. Vendar to obema stranema ne bi smelo preprečiti, da kadar koli obravnavata aktualna vprašanja. Temo in obliko posamezne pobude skupaj izbereta Komisija in zadevni sogovornik v duhu konstruktivnega medsebojnega razumevanja. Dejstvo, da se Komisija odloči, da ne bo sponzorirala določene pobude, ali da sogovornik raje ne sodeluje v določeni pobudi Komisije, ne bi smelo pomeniti, da krši svoje obveznosti ali ne želi začeti dialoga.

2. Pregledna

Komisija javnosti posreduje vse pomembne informacije o dejavnostih v okviru dialoga na naslednji spletni strani: http://ec.europa.eu/bepa/activities/outreachteam/dialogue/index_en.htm

Ta prizadevanja lahko po potrebi dopolnjujejo sporočila za javnost in tiskovne konference ter druga komunikacijska orodja.

Dostop do drugih dokumentov Komisije ureja Uredba (ES) št. 1049/2001 https://commission.europa.eu/about-european-commission/service-standards-and-principles/transparency/access-documents/how-access-commission-documents_en ..

3. Redno

Komisija vzdržuje reden dialog s sogovorniki na različnih ravneh v obliki pisnih izmenjav, sestankov ali posebnih dogodkov. Sogovornike vabimo, da z različnimi pisnimi posvetovanji, ki jih je začela Komisija, prispevajo k procesu oblikovanja politik Unije.

Ta dialog lahko med drugim poteka v obliki neformalnih srečanj, ki jih gosti predsednik Komisije, dvostranskih srečanj s predstavniki Komisije na vseh ravneh in zlasti srečanj s pristojnim svetovalcem za dialog.

Dodatni instrumenti na tem neizčrpnem seznamu lahko vključujejo seminarje za dialog in ad hoc posvetovalne postopke o posebnih in pravočasnih vprašanjih politike.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zelo konstruktiven odziv Komisije.

Zadeva 1339/2012/FOR: Izboljšanje preglednosti in komunikacije v Evropski centralni banki

Pritožnik, nevladna organizacija, je trdil, da članstvo predsednika ECB v skupini tridesetih ni združljivo z neodvisnostjo, ugledom in integriteto ECB. Trdila je, da bi morala ECB od svojega predsednika zahtevati, naj izstopi iz skupine.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je ECB glede na prvotno neustrezne odgovore pritožniku upravičeno izrazila pomisleke o zadevi. Vendar glede na argumente in pojasnila, predstavljena med preiskavo, varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti v delovanju ECB.

Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku zadeve ECB ponudila dva nasveta v obliki dodatnih pripomb. Prvi je bil, da bi morala ECB za zagotovitev preglednosti na svoji spletni strani navesti informacijo, da je njen predsednik član skupine tridesetih. Druga je bila, da bi morala ECB zaradi svoje večje prepoznavnosti in odgovornosti sprejeti ukrepe za nadaljnje izboljšanje kakovosti svojega komuniciranja z javnostjo.

ECB je v odgovor varuhu človekovih pravic sporočila, da je na začetku marca 2013 na svoji spletni strani objavila posodobljeno različico predsednikovega življenjepisa, ki vključuje njegovo članstvo v skupini tridesetih.  Poleg tega sta Izvršilni odbor in Svet ECB sklenila, da bo izboljšana komunikacija ena od ključnih prednostnih nalog srednjeročnega strateškega načrtovanja ECB za obdobje 2013-2015. ECB je začela pregled svoje komunikacijske politike, ki je vključeval tudi vprašanja komuniciranja, ki izhajajo iz skorajšnje vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora (EMN). ECB je tudi poudarila, da že izvaja najrazličnejše pobude, namenjene širši javnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi poizvedbam, ki jih državljani prejmejo neposredno prek različnih kanalov. Z vidika EMN se bo ta funkcija razširila. Vse te pobude so podrobneje razložene in opisane v korist državljanov v poglavju 6 Letnega poročila ECB za leto 2012.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitivno nadaljnje ukrepanje ECB v zvezi z nadaljnjimi pripombami.

Zadeva 2575/2009/RA: Pravila EU za varovanje zdravja otrok

Ta zadeva se je nanašala na postopke Evropske agencije za zdravila za odločanje o tem, ali bi morala farmacevtska podjetja izvajati študije, s katerimi bi raziskala, ali in kako bi se lahko njihovo zdravilo uporabljalo za zdravljenje otrok. Namen teh postopkov, ki izhajajo iz uredbe EU o pediatriji, je izboljšati razpoložljivost zdravil za otroke. Uredba določa splošno pravilo, da morajo farmacevtske družbe izvesti študije, s katerimi ugotovijo, ali in kako bi se njihov izdelek lahko uporabljal za zdravljenje otrok, vendar Agenciji omogoča, da v nekaterih primerih opusti to obveznost.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je imela Agencija v zadevnem primeru pravico zavrniti opustitev. Vendar ni zagotovila ustrezne preglednosti postopka, v katerem je sprejela upoštevne odločitve v tej zadevi, in zato teh odločitev ni ustrezno obrazložila.

Da bi se v prihodnje izognili podobnim težavam, je varuhinja človekovih pravic pripravila osnutek priporočila, v katerem je agencijo pozvala, naj sprejme ukrepe za večjo preglednost svojega dela na tem področju. Agencija se je strinjala in navedla pobude, ki jih je že sprejela, in tiste, ki so v pripravi.

Natančneje, Agencija je pojasnila, da bo na svojem spletišču objavila povzetek postopka v nestrokovnem jeziku v skladu z uredbo o pediatriji in njegov izid, kot ga je sprejel Odbor za pediatrijo. Po mnenju Agencije bo ta povzetek deležnikom pomagal razumeti splošno utemeljitev Odbora za pediatrijo. Podrobnejši znanstveni razlogi, na katerih temelji mnenje Odbora za pediatrijo, bodo še naprej del zbirnega poročila, ki se po navedbah Agencije objavi po tem, ko Komisija sprejme odločitev o dovoljenju za promet z zdravilom.

Agencija je varuhinjo človekovih pravic obvestila tudi, da si prizadeva izboljšati svoje smernice za Odbor za pediatrijo, da bi zagotovila boljšo utemeljitev dogovora ali zavrnitve načrtov pediatričnih preiskav, opustitev in odlogov.

Nazadnje je Agencija opisala svoja prizadevanja za vključitev podrobnejših pojasnil v mnenja Odbora za pediatrijo, v katerih so navedeni razlogi za odobritev ali zavrnitev opustitve.

Varuhinja človekovih pravic zelo pozdravlja pozitiven odziv agencije v tem primeru. Obsežen nabor ukrepov, ki jih je sprejela Agencija, bi moral prispevati k preprečevanju težav, kakršne so se pojavile v tem primeru, in splošneje k še večjemu zaupanju državljanov v njeno delo.

Zadeva 962/2011/AN: Boljše informacije o diplomah in kvalifikacijah

Pritožnica ni bila uvrščena na rezervni seznam natečaja, ki ga je organiziral Evropski urad za izbor osebja, ker poklicno potrdilo, ki ga je izdal njen delodajalec, ni pomenilo „diplome“. Varuhinja človekovih pravic je po temeljiti preiskavi ugotovila, da odločitev natečajne komisije, da pritožnikovega imena ne uvrsti na rezervni seznam, ni bila očitno napačna. Vendar je varuhinja človekovih pravic dodala, da bi moral urad EPSO zaščititi legitimnost izbirnega postopka, tako da natečajne komisije opozori na sodno prakso Sodišča, ki od njih zahteva, da ustrezno in ustrezno obrazložijo vse odločitve o izključitvi kandidatov na podlagi njihovih kvalifikacij in diplom.

Urad EPSO je v odgovoru navedel, da se v celoti strinja s stališčem varuhinje človekovih pravic glede pomena ustrezne utemeljitve odločitev in zagotavljanja ustrezne pravne podpore izbirnim komisijam. Urad EPSO je nedavno prestrukturiral svoje službe, da bi ustvaril nov sektor, tj. službo za sprejemne poslovne storitve, da bi članom natečajne komisije bolje pomagal pri ocenjevanju kvalifikacij in diplom kandidatov. To počne tako, da se obrne na ustrezne nacionalne organe, in sicer NARIC, da bi se posvetovala o vprašanjih, povezanih s priznavanjem diplom in izobraževalnih sistemov v EU. Urad EPSO je tako lahko znatno izboljšal svojo podatkovno zbirko o diplomah, ki je objavljena kot priloga k vodniku za javne natečaje: „Primeri kvalifikacij, ki načeloma ustrezajo kvalifikacijam, zahtevanim v razpisih natečajev“.

V odgovoru urada EPSO je bilo navedeno tudi, da je GD Komisije za izobraževanje in kulturo v sodelovanju z ministrstvi za izobraževanje v vseh državah članicah vzpostavil glosar Eurydice, da bi zagotovil zanesljive in primerljive informacije o nacionalnih izobraževalnih sistemih in politikah. Urad EPSO da glosar Eurydice na voljo kandidatom, ko izpolnijo elektronsko prijavnico urada EPSO, in natečajnim komisijam v pristopni fazi natečajev. Vsak izraz v izvirnem jeziku spremlja strukturiran kratek opis, ki omogoča hitro razumevanje in primerjavo informacij.

EPSO je svoj odgovor zaključil z navedbo, da je rezultat različnih izboljšav ta, da se nobena od pritožb iz člena 90, ki so jih kandidati vložili leta 2013, ni nanašala na vprašanja v zvezi z diplomo.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe urada EPSO, ki je kandidatom zagotovil jasnejše informacije in posledično manj pritožb.

Zadeva 434/2012/VL: Dolžnost odgovarjanja na korespondenco

Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je zavrnila zahtevo proizvajalca zrakoplova za dovoljenje za letenje v zvezi z enim od njegovih zrakoplovov, ker je postopek certifikacije v zvezi s tem še potekal. Pritožnik je trdil, da je EASA (i) delovala neučinkovito in zadevnega zrakoplova ni certificirala v razumnem roku; (ii) ni pravilno komunicirala z matično družbo pritožnika, zlasti ker ni odgovorila na elektronsko sporočilo, ki ga je poslala, in ji ni predložila časovnega razporeda za potrditev zadevnega zrakoplova; in (iii) ni upoštevala pozitivnih praktičnih izkušenj v zvezi s hidravličnim sistemom, ki se uporablja v zrakoplovu.

Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti v zvezi s točkama (i) in (iii), vendar je kritizirala dejstvo, da EASA ni odgovorila na elektronsko sporočilo.

EASA je v odgovor navedla, da bo, da bi se v prihodnje izognila podobnim situacijam, (i) svojim uslužbencem še naprej zagotavljala usposabljanje o uporabi kodeksa ravnanja za osebje EASA, (ii) stalno pregledovala praktično izvajanje načela dobre upravne prakse ter (iii) razmislila o kritičnem pregledu člena 16 kodeksa ravnanja za osebje EASA in v njem navedenih izjem.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja predvidene nadaljnje ukrepe, ki jih je napovedala EASA kot sredstvo za zagotovitev, da se nepravilnosti, ugotovljene v tem primeru, ne bi ponovile.

B. Sprejete prijazne rešitve

1. Evropski parlament

Zadeva 2178/2011/KM: Zavrnitev povračila celotnih potnih stroškov, nastalih zaradi udeležbe na razgovoru

Pritožnik, nemški državljan, je sodeloval na natečaju za delovno mesto v Evropskem parlamentu. Po pisnem preizkusu je bil 15. aprila 2011 obveščen, da bodo vabila na razgovore verjetno poslana sredi junija. Tako je šel na počitnice, kot je bilo načrtovano, v maju. Vendar je 13. maja 2011 prejel elektronsko sporočilo (ki ga je prebral šele 26. maja 2011), v katerem ga je povabil na razgovor 30. maja 2011 v Bruslju. Zato je moral v kratkem času rezervirati let iz Rima.

Zahteval je povračilo stroškov tega leta v višini 559,60 EUR. Parlament je njegovo zahtevo zavrnil. Trdila je, da ji lahko pritožnik, ker ni zaprosil za spremembo naslova v evidenci Parlamenta, povrne stroške le na podlagi razdalje med krajem stalnega prebivališča v Nemčiji in Brusljem, tj. 221,08 EUR. Pritožnik se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo.

Parlament je v svojem mnenju trdil, da je pravilno uporabil ustrezna pravila. Varuhinja človekovih pravic je ob upoštevanju posebnih dejstev v zadevi od nje zahtevala, naj obravnava vprašanje pravičnosti. Parlament je v odgovoru navedel, da je pritožnika obravnaval pravično, in poudaril, da ne more plačati višjega zneska, ker od pritožnika ni prejel pisnega obvestila.

Varuhinja človekovih pravic se je strinjala, da pravila določajo tri pogoje za sprejemljivo spremembo naslova: (i) okoliščine morajo biti izjemne; (ii) sprememba se mora zgoditi vsaj 15 dni pred preskusom; in (iii) predložiti je treba pisno zahtevo. Zadovoljen je bil, da je Parlament sprejel, da je prvi pogoj izpolnjen, in pokazal nekaj prožnosti, ko se je odločil, da ne bo uporabil drugega pogoja. Vendar je Parlament vztrajal pri tretjem pogoju. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je bilo to stališče neupravičeno formalistično in ni dovolj upoštevalo pritožnikovega posebnega položaja. Zato je predlagal, naj Parlament ponovno preuči pritožnikovo zahtevo za celotno povračilo.

Parlament je sprejel predlog varuha človekovih pravic in pritožniku plačal preostanek potnih stroškov. Pritožnik je izrazil zadovoljstvo s tem izidom.

2. Svet Evropske unije

Zadeva 1519/2011/AN: Obvestilo o odpovedi delovnega razmerja med bolniškim dopustom

Pritožnik je delal za vojaško misijo EU v Bosni in Hercegovini "EUFOR Althea". Ta služba mu je vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi in dopustila, da je odpovedni rok tekel, medtem ko je bil na bolniškem dopustu.

Preiskava varuhinje človekovih pravic je pokazala, da je EUFOR Althea s takim ravnanjem kršil pritožnikovo pravico do obrambe. Ker je bil poleg tega na neplačanem bolniškem dopustu, ko je začel teči odpovedni rok, mu je bil odvzet del dohodka, do katerega je bil v skladu s kadrovskimi predpisi EUFOR upravičen pred odpustitvijo. Varuhinja človekovih pravic je Svetu predlagala sporazumno rešitev in predlagala, naj EUFOR Althea razmisli o plačilu ustreznega zneska pritožniku.

Svet je v odgovoru na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev navedel, da ni pristojen za obravnavo te zadeve in da bi bilo treba predlog nasloviti neposredno na poveljnika operacije. Svet je iz vljudnosti in z namenom pomagati varuhu človekovih pravic pri njegovi preiskavi posredoval predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev poveljniku operacije v odgovor.

Poveljnik operacije se je strinjal z varuhom človekovih pravic, da je EUFOR pri obravnavi njegovega primera kršil pritožnikovo pravico do obrambe. Sprejel je predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev.

Varuh človekovih pravic je pozdravil dejstvo, da je poveljnik operacije sprejel njegov predlog sporazumne rešitve. Svetu se je zahvalil, ker je deloval kot most med varuhom človekovih pravic in poveljnikom operacije, ter se seznanil z njegovim predlogom, da se neposredno obrne na poveljnika operacije, ki mu bo varuh človekovih pravic sledil v prihodnjih primerih v zvezi z vojaškimi misijami. Nazadnje je varuhinja človekovih pravic opozorila, da je splošno vprašanje, kdo je odgovoren za primere nepravilnosti pri dejavnostih misij, vzpostavljenih v tretjih državah pod okriljem skupne varnostne in obrambne politike EU, predmet preiskave na lastno pobudo [1].

3. Evropska komisija

Zadeva 828/2010/JF: Nepravočasen odgovor na zahtevo

Pritožnik, nevladna organizacija s sedežem v Franciji, je v Angoli izvedel projekt, ki ga je financirala EU, pod splošnim nadzorom (takratne) delegacije Komisije v Luandi. Ko je pritožnik ugotovil, da predvidenih rezultatov projekta ni mogoče doseči v predvidenih rokih, je zaprosil delegacijo, naj odobri podaljšanje v skladu s pogodbo, ki sta jo podpisali obe stranki. Vendar delegacija ni mogla odločiti o tej zahtevi pred iztekom pogodbe o projektu, ker pritožnik domnevno ni pravočasno predložil zahteve, ki bi bila skladna z zahtevami pogodbe. Pritožnik se ni strinjal in se je pritožil varuhu človekovih pravic.

Preiskava varuhinje človekovih pravic je razkrila, da je pritožnik pravilno predložil svojo zahtevo in da jo je delegacija obravnavala na način, ki bi se lahko štel za malomarnega. Zato bi delegacija morda lahko storila nepravilnost, zaradi katere bi morala EU plačati odškodnino za nepogodbeno odgovornost. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji predlagala sporazumno rešitev, o kateri razmišlja, da bi pritožniku izplačala odškodnino. Komisija se je strinjala, da pritožniku povrne znesek v višini skoraj 48 000 EUR, kar je varuhinja človekovih pravic pozdravila. Vendar je zavrnila plačilo stroškov, ki so pritožniku in njegovemu lokalnemu partnerju nastali po izteku pogodbe o projektu. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s tem podala dopolnilni predlog za sporazumno rešitev.

Komisija se je nazadnje strinjala, da bo povrnila stroške, nastale po koncu projekta, vendar le v zvezi s partnerjem pritožnika. Kar zadeva pritožnika, je Komisija predložila nasprotni predlog, v katerem je navedla, v kolikšni meri je pripravljena povrniti relativne stroške. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj dodatno dokaže svojo zavezanost dobremu upravljanju in nemudoma nadaljuje s povračilom preostanka stroškov pritožnika v skladu z nasprotnim predlogom. V zvezi s tem je podal še eno pripombo in zaključil zadevo.

Komisija je v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi nadaljnje pripombe obvestila varuha človekovih pravic, da se je s pritožnikom dogovorila o znesku, ki je zadovoljiv za obe strani.

Zadeva 1682/2010/BEH: Delovanje strokovnih skupin

Pritožnik je organizacija civilne družbe. Na svoji spletni strani navaja, da je koalicija skoraj 200 skupin javnega interesa, sindikatov, akademikov in podjetij za javne zadeve. Njena pritožba varuhu človekovih pravic se je nanašala na delovanje strokovnih skupin, ki jih je ustanovila Komisija. Osrednja trditev je bila, da Komisija ni zagotovila uravnotežene sestave takih skupin. Pritožnik je trdil, da v večini skupin, ki jih je opredelil, predstavniki industrije predstavljajo večino, medtem ko so vsi drugi deležniki, kot so skupine potrošnikov, akademiki in civilna družba, premalo zastopani. Pritožnik je tudi trdil, da delovanje strokovnih skupin ni pregledno.

Varuh človekovih pravic je predlagal sporazumno rešitev. Komisijo je med drugim pozvala, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev uravnotežene zastopanosti ustreznih strokovnih področij in interesov v strokovnih skupinah. Predlagala je tudi, naj Komisija dopolni svoj spletni register strokovnih skupin, tako da zagotovi, da bo vključeval vse strokovnjake in vse strokovne skupine ter vseboval dovolj podrobnosti v zvezi z zapisniki in/ali poročili s sestankov.

Komisija je predlog sprejela. Pojasnila je, da je v začetku leta 2012 dokončala spletni register strokovnih skupin in od takrat uvedla nadaljnje izboljšave. Kar zadeva sestavo strokovnih skupin, je Komisija podrobno opisala številne posebne ukrepe, ki jih je sprejela za zagotovitev uravnotežene zastopanosti, odpravo napačnih razvrstitev in preprečevanje nasprotij interesov. Ti ukrepi so na primer vključevali splošni pregled strokovnih skupin. Posledično je bila spremenjena sestava številnih skupin ali pa je v postopku spreminjanja. Pritožnik je priznal dosežene izboljšave, vendar je trdil, da interesi podjetij še naprej prevladujejo v strokovnih skupinah, ustanovljenih od septembra 2012.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je treba pozorno spremljati razmere. Zato je napovedala, da namerava začeti preiskavo na lastno pobudo, kar je storila maja 2014. To ji bo omogočilo, da podrobno preuči vsak nadaljnji razvoj prakse Komisije v zvezi s sestavo strokovnih skupin in vsem deležnikom omogoči, da izrazijo svoja stališča.

Zadeva 1817/2010/RA: Zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov v zvezi z razpisom za zbiranje predlogov

Pritožba se nanaša na zavrnitev dostopa do dokumentov s strani Komisije. Pritožnik je javni organ s sedežem v Združenem kraljestvu, ki se osredotoča na razvoj sredstev za zagotavljanje varnejše uporabe interneta s strani otrok. Potem ko je bil njen predlog za financiranje zavrnjen, je pritožnik Komisijo zaprosil za dostop javnosti do zbirnega poročila o oceni v zvezi s konkurenčnim predlogom. Komisija je zahtevo zavrnila z utemeljitvijo, da bi razkritje poročila resno oslabilo njen postopek odločanja in varstvo poslovnih interesov konzorcija, katerega predlog je bil financiran.

Varuhinja človekovih pravic je po opravljeni preiskavi predlagala sporazumno rešitev in pozvala Komisijo, naj ponovno preuči svojo zavrnitev. Komisija je odgovorila z odobritvijo dostopa do dokumenta. Varuh človekovih pravic je zato zaključil zadevo z ugotovitvijo, da je bila njegova sporazumna rešitev sprejeta. Ob tej priložnosti je podal številne dodatne pripombe za izboljšanje postopkov Komisije v prihodnosti.

Zadeva 513/2011/EIS: Domnevno neobveščanje pritožnika o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe

Pritožnik, italijansko podjetje, specializirano za spremljanje in upravljanje okolja, je sodeloval v razpisnem postopku, ki ga je objavila delegacija EU v Albaniji. Ponudba pritožnika je bila izključena iz razpisnega postopka, ker ni bila v skladu s posebnim vidikom tehničnih specifikacij. Pritožnik je nato Komisijo zaprosil za kopijo izbrane ponudbe. Ker pritožnik s prejetimi odgovori ni bil zadovoljen, se je obrnil na varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo. Varuh človekovih pravic je v uvodnem dopisu pojasnil, da je po njegovem mnenju pritožnik kritiziral tudi dejstvo, da mu Komisija ni zagotovila informacij o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe.

Komisija je v svojem mnenju navedla, da pritožnikova zahteva ni vsebovala izrecnega sklicevanja na značilnosti in relativne prednosti izbrane ponudbe. Vendar je dodala, da bi bila pripravljena predložiti take informacije, če bi jih pritožnik zahteval v skladu s finančno uredbo.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je bila zavrnitev predložitve kopije zadevne ponudbe pritožniku upravičena.  Menil pa je tudi, da bi morala Komisija razumeti, da je pritožnik želel prejeti tudi informacije, ki jih mora naročnik na zahtevo zagotoviti neuspešnim ponudnikom. Zato je predlagal sporazumno rešitev in predlagal, naj Komisija razmisli o tem, da bi pritožniku zagotovila splošne informacije o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe.

Komisija je sprejela predlog varuha človekovih pravic s predložitvijo podrobnih informacij o značilnostih in relativnih prednostih uspešne ponudbe.

Zadeva 940/2011/JF: Povračilo upravičenih stroškov upravičencem do nepovratnih sredstev Komisije

Pritožnik je usklajeval konzorcij, ki mu je Komisija dodelila nepovratna sredstva za izvedbo ukrepa na področju okolju prijazne gradnje. Med izvajanjem ukrepa je konzorcij zahteval povračilo upravičenih stroškov, nastalih v različnih obdobjih poročanja, v skladu s pogodbo, podpisano s Komisijo. Vendar se je Komisija strinjala, da bo plačala le 45,75 % teh stroškov. Pritožnik je menil, da je Komisija neupravičeno omejila svoja povračila na zgoraj navedeno stopnjo, in se pritožil varuhu človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da se je v skladu s pogodbo 45,75-odstotna stopnja povračila uporabila za skupni prispevek Unije k ukrepu. V pogodbi ni bila navedena nobena obrestna mera za vmesna plačila. Preden je konzorcij zahteval plačilo stroškov, nastalih v prvem obdobju poročanja, ga je uradnik Komisije obvestil, da se vmesna plačila lahko izvedejo po različnih stopnjah povračila. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji predlagala sporazumno rešitev in jo pozvala, naj (i) ustrezno pojasni, zakaj je zgoraj navedeno stopnjo uporabila za vmesna plačila konzorciju; in (ii) zagotovi, da konzorciju plača preostali znesek v skladu s pogodbo, ko se ukrep konča.

Komisija je trdila, da je za vmesna plačila sistematično uporabljala 45,75-odstotno stopnjo, da bi zagotovila dobro finančno poslovodenje proračuna EU in preprečila prihodnje zapletene postopke izterjave. Varuh človekovih pravic s tem odgovorom ni bil zadovoljen, saj je med drugim poudaril, da bi Komisija lahko pripravila smernice, ki bi konzorciju omogočile pravilno razlago pogodbe v zvezi s tem. Ker pa vsi sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev zdaj vsebujejo zelo jasno določbo, ki navaja, da bodo vmesna povračila izplačana po stopnji, ki se uporablja za skupni prispevek Unije k ukrepu, je varuh človekovih pravic sklenil, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem niso upravičene. Nazadnje je varuh človekovih pravic v dodatni pripombi pozval Komisijo, naj ga obvesti o tem, kako je ravnala v skladu s svojimi zagotovili, da bo konzorciju ob koncu ukrepa plačala vse neporavnane zneske (glej oddelek E.3 v nadaljevanju).

4. Sodišče Evropske unije

Zadeva 2252/2011/BEH: Domnevno nepopoln odgovor na zahtevo po informacijah

Septembra 2011 je pritožnik predsedniku Sodišča poslal dopis. V dopisu je postavil različna vprašanja o pravnem položaju strank v postopku pred sodišči (Sodišče, Splošno sodišče in Sodišče za uslužbence) v zvezi s sestavo senatov, ki obravnavajo zadevo, zlasti kadar te stranke sumijo, da so sodniki pristranski. Sodišče je svoj odgovor omejilo na to, da je pritožniku posredovalo nekatere informacije v zvezi s sestavo senatov in razlogi, določenimi v Statutu Sodišča, zaradi katerih sodniki ne morejo sodelovati pri obravnavi zadeve in odločanju o njej.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Sodišče ni v celoti obravnavalo vprašanj, postavljenih v njegovem dopisu, in da bi moralo Sodišče zagotoviti popoln in izčrpen odgovor na njegova vprašanja. Začetni stiki med službami Sodišča in službami varuha človekovih pravic so privedli do začetka preiskave, med katero je varuh človekovih pravic kot sporazumno rešitev predlagal, naj Sodišče predloži dodatne podrobnosti, na primer v zvezi z viri nekaterih postopkovnih pravil.

Sodišče je sprejelo predlog varuha človekovih pravic in predložilo dodatne informacije, s katerimi je ugodilo pritožnikovi zahtevi. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila.

5. Evropska agencija za zdravila (EMA)

Zadeva 693/2011/RA: Zavrnitev zagotavljanja javnega dostopa do kliničnih študij, izvedenih na zdravilu za multiplo sklerozo

Ta pritožba se nanaša na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov Evropske agencije za zdravila (EMA) v zvezi s kliničnimi študijami, izvedenimi na farmacevtskem izdelku Avonex, ki se uporablja za zdravljenje multiple skleroze. Pritožnik je trdil, da mu agencija EMA ni predložila nobenega od dokumentov, za katere je zaprosil, zlasti dovoljenja za promet.

Agencija je navedla več razlogov za zavrnitev dostopa javnosti do zahtevanih dokumentov, vključno s tem, da jih v nekaterih primerih ni mogla najti v svojih arhivih zunaj lokacije.

Varuhinja človekovih pravic je predlagala sporazumno rešitev, v skladu s katero bi morala agencija EMA (i) skrbno preiskati svoje arhive za dokumente, ki jih je zahteval pritožnik; (ii) če se dokumenti najdejo, pritožniku zagotovi popoln dostop do njih ali pojasni, zakaj se uporablja ena od izjem iz člena 4 Uredbe 1049/2001; (iii) varuhu človekovih pravic zagotovi podrobne informacije o svojem e-arhivskem načrtu.

Agencija EMA je v celoti sprejela predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev. Vendar je pojasnilo, da nekaterih zahtevanih dokumentov ni imelo. Čeprav je pritožnik izrazil pomisleke glede trditve agencije EMA, da nima vseh dokumentov, ki jih je zahteval, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da se ta preiskava nanaša le na zavrnitev dostopa do dokumentov in ne na nezbiranje dokumentov.

C. Osnutek priporočil sprejet

1. Evropska komisija

Zadeva 2398/2009/EIS: Dolžnost do nekdanjega uslužbenca

Pritožnik, uradnik Komisije, ki se je upokojil, plačuje preživnino trem osebam.

Do januarja 2006 je Komisija pritožniku posredovala podrobne informacije o zneskih, izplačanih vsaki od treh oseb, kot je prikazano na njegovem pokojninskem listu. Vendar je Komisija pozneje zaradi spremembe svojega sistema IT navedla le skupni plačani znesek. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da Komisija (i) ni ustrezno odgovorila na njegove zahteve v zvezi z izplačanimi zneski in (ii) je napačno menila, da ni dolžna preveriti točnosti izračunov, ki so ji jih predložile tri zadevne osebe.

Varuh človekovih pravic je po pregledu spisa Komisije menil, da Komisija pritožniku ni zagotovila popolnih in podrobnih informacij o zneskih, izplačanih trem osebam od februarja 2006. Zato je Komisiji predložil osnutek priporočila, v katerem jo je pozval, naj zagotovi enako vrsto podrobnih informacij kot do januarja 2006, ko je bil vzpostavljen njen stari informacijski sistem. V zvezi s pritožnikovim stališčem, da Komisija ni ustrezno preverila izračunov, ki so ji bili predloženi, varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti.

Komisija je sprejela osnutek priporočila varuha človekovih pravic in pritožniku predložila zahtevane informacije.

Zadeva 2558/2009/DK: Domnevne nepravilnosti pri ustanovitvi in delovanju znanstvenega odbora

Komisija je leta 2008 zaprosila Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ZOZOT), naj pripravi mnenje o uporabi primatov razen človeka v raziskavah. Glede na visoko specializirano področje se je ZOZOT odločil ustanoviti delovno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov, ki mu bodo pomagali pri pripravi mnenja. Končno mnenje je bilo sprejeto in podano januarja 2009.

Oktobra 2009 se je pritožnik, Evropska koalicija za odpravo poskusov na živalih, obrnil na varuha človekovih pravic, da bi se pritožil, da po njegovem mnenju SCHER prek svoje delovne skupine (i) ni imel potrebnega strokovnega znanja, da bi podal mnenje o zadevi, in (ii) v svojem končnem mnenju ni upošteval vseh predloženih dokazov.

Varuh človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave ugotovil, da bi morala Komisija objaviti javni poziv, ki bi bil posebej namenjen opredelitvi ustreznih strokovnjakov za pomoč ZOZOT. Pripravil je osnutek priporočila, v skladu s katerim bi morala Komisija razmisliti o spremembi svojih pravil o ustanovitvi znanstvenih odborov, da bi zahtevala objavo razpisa, s katerim bi strokovnjake povabili, naj izrazijo svoj interes, da bi določili najboljše možne kandidate.

Komisija je v repliki pojasnila, da je sprejela nov sklep, ki določa, da bo pri izbiri strokovnjakov za delovne skupine opravila iskanje v "Skupini znanstvenih svetovalcev za oceno tveganja", vzpostavljeni s tem sklepom, in v svoji podatkovni zbirki zunanjih strokovnjakov. Izdala bo tudi spletni razpis za strokovnjake. Varuh človekovih pravic je tako sklenil, da je Komisija sprejela njegov osnutek priporočila.

Varuh človekovih pravic v zvezi s trditvijo, da SCHER ni upošteval vseh predloženih dokazov, ni ugotovil nepravilnosti.

Zadeva 846/2010/PB: Domnevna neustrezna obravnava pritožbe zaradi kršitve s strani Komisije

Ta zadeva se je nanašala na to, kako je Komisija obravnavala pritožbo zaradi kršitve, ki ji jo je predložil član danske civilne družbe. Ta očitek se je nanašal na združljivost sheme za razširitev železniških zmogljivosti na Danskem z evropskim okoljskim pravom. Glavno vprašanje v zadevi je bila kakovost pojasnil Komisije, zakaj je ugotovila, da se direktiva EU o strateški okoljski presoji (v nadaljnjem besedilu: direktiva o strateški okoljski presoji) ne uporablja za zadevni program razširitve železniških zmogljivosti.

Varuhinja človekovih pravic je v osnutku priporočila Komisijo pozvala, naj bolje pojasni, zakaj je sklenila, da se direktiva o strateški presoji vplivov na okolje ne uporablja za dejstva v zadevi. Komisija je to storila. Varuhinja človekovih pravic je v sklepu, s katerim je zaključila to zadevo, pohvalila tudi Komisijo, ker je ustrezno upoštevala izpostavljena sistemska vprašanja, zlasti nenatančno besedilo direktive o strateški presoji vplivov na okolje. Komisija se je sklicevala na konkretne izboljšave, ki jih je nameravala uvesti, da bi dosegla cilj večje gotovosti in preglednosti pri uporabi zakonodaje.

Zadeva 1013/2012/MHZ: Zavrnitev dostopa do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke

Pritožnik je bil odpuščen s položaja ključnega strokovnjaka in vodje skupine za projekt v Bosni in Hercegovini, ki ga financira EU. Zahteval je dostop do dokumentov, povezanih z njegovo razrešitvijo, v skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov, vendar ga je Komisija zavrnila. Poleg tega Komisija ni odgovorila na njegovo prošnjo za dostop do e-registra dokumentov, ki jih ima delegacija EU v Bosni in Hercegovini. Pritožnik je med preiskavo varuha človekovih pravic navedel, da njegova zahteva za dostop med drugim zajema vse dokumente, ki vsebujejo kritične pripombe o njegovem delu, in vse dokumente/informacije, ki vsebujejo njegove osebne podatke v smislu uredbe EU o varstvu podatkov (Uredba 45/2001).

Varuhinja človekovih pravic je po pregledu ustreznih dokumentov Komisije ugotovila, da Komisija ni ustrezno in pravočasno obravnavala pritožnikove zahteve za dostop. Pripravil je osnutek priporočila, v skladu s katerim bi morala Komisija najprej opredeliti in nato razkriti ustrezne dokumente/informacije. Komisija je sprejela osnutek priporočila in na podlagi člena 13(c) Uredbe 45/2001 pritožniku poslala izvlečke iz vseh dokumentov, ki vsebujejo njegove osebne podatke. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila ukrepe Komisije in pojasnilo Komisije, da sistem, ki se uporablja za evidentiranje prejetih in poslanih pisem v delegaciji, ni sistem, ki bi vseboval elektronske datoteke.

2. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

Zadeva 706/2010/RT: Domnevna nepredložitev prepričljivih razlogov za zavrnitev zahteve za zaposlitev s krajšim delovnim časom

Leta 2001 je vodja delegacije EU trem lokalnim uslužbencem dovolil delo s krajšim delovnim časom. Leta 2009 so trije uslužbenci zaprosili vodjo delegacije za podaljšanje tega dovoljenja. Njihova zahteva je bila zavrnjena. Izjemoma je bilo odobreno podaljšanje do konca leta 2010. Pritožniki so v pritožbi varuhu človekovih pravic trdili predvsem, da Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) ni prepričljivo obrazložila svoje odločitve, da jim zavrne dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom.

Preiskava varuhinje človekovih pravic je bila sprva sprožena proti Komisiji. S 1. januarjem 2011 je ESZD po prenosu pristojnosti postala pristojni organ za vse odločitve v zvezi z osebjem v delegacijah EU. ESZD je torej za namene te preiskave nadomestila Komisijo.

ESZD je v svojem mnenju pojasnila, da dovoljenja, ki ga je izdala trem lokalnim uslužbencem za delo s krajšim delovnim časom, ne more razširiti iz naslednjih razlogov: (i) lokalna zakonodaja ne določa običajne prakse dodeljevanja dela s krajšim delovnim časom in v zvezi s tem ni „zavezujočih določb“; (ii) posebna pravila EU o lokalnih uslužbencih ne vključujejo določb o odobritvi dela s krajšim delovnim časom; in (iii) ni „interesa službe“, ki bi dovoljeval delo s krajšim delovnim časom.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je zavrnitev ESZD, da podaljša dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom za tri lokalne uslužbence, neupravičena. Po njegovem mnenju je bilo delo s krajšim delovnim časom vsaj običajna možnost, ki jo dopušča lokalna zakonodaja. Tudi če v lokalni zakonodaji ni splošnih „zavezujočih določb“, ki bi določale, da je treba delo s krajšim delovnim časom na zahtevo obvezno odobriti, se lahko pogodbene stranke prosto pogajajo in to možnost omogočijo. Poleg tega, tudi če posebni predpisi Unije o lokalnih uslužbencih ne določajo ničesar v zvezi z delom s krajšim delovnim časom, ne prepovedujejo dogovora o taki ureditvi. Nazadnje je varuhinja človekovih pravic opozorila na ustrezna pravila Mednarodne organizacije dela, ki vse priznavajo delo s krajšim delovnim časom kot ustrezno obliko zaposlitve za delavce z družinskimi obveznostmi.

Varuhinja človekovih pravic je najprej na ESZD naslovila predlog sporazumne rešitve, nato pa še osnutek priporočila. ESZD je na podlagi osnutka priporočila pojasnila, zakaj je zavrnitev zahtev v interesu službe. Poleg tega je ESZD obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je ponovno začela razprave s Komisijo o možnosti izdaje dovoljenj za delo s krajšim delovnim časom lokalnim uslužbencem. Varuh človekovih pravic je sprejel to pojasnilo in menil, da je ESZD sprejela ustrezne ukrepe za izvedbo njegovega osnutka priporočila.

3. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Zadeva 775/2010/ANA: Obravnavanje morebitnega navzkrižja interesov zaradi premestitve uslužbenca v zasebni sektor

Pritožbo je vložila nevladna organizacija in zadeva ravnanje EFSA v primeru morebitnega navzkrižja interesov, ki izhaja iz situacije, imenovane "vrtljiva vrata".

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi s trditvijo, da EFSA ni ustrezno obravnavala vprašanja morebitnega navzkrižja interesov pri selitvi nekdanjega člana svojega osebja v zasebni sektor, in s tem povezanimi zahtevki.

Varuh človekovih pravic je po preiskavi pritožbe na agencijo EFSA naslovil tri osnutke priporočil. EFSA je v svojem podrobnem mnenju vztrajala, da je upoštevala osnutek priporočil varuhinje človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic je v svoji odločbi, s katero je zaključil zadevo, ugotovil, da:

(i) EFSA je sprejela ukrepe za okrepitev svojih pravil in postopkov v zvezi s pogajanji s stalnimi uslužbenci glede prihodnjih delovnih mest izmeničnega zaposlovanja v javnem in zasebnem sektorju ter od stalnega osebja zahtevala, da jih pravočasno razkrije. Ker pa je EFSA neupravičeno omejila obseg tega, kar bi lahko v takih okoliščinah pomenilo morebitno navzkrižje interesov, je varuhinja človekovih pravic sklenila, da je EFSA le delno sprejela njegov prvi osnutek priporočila.

(ii) EFSA ni ustrezno priznala, da ni upoštevala ustreznih postopkovnih pravil in da ni izvedla dovolj temeljite ocene morebitnega navzkrižja interesov, do katerega bi lahko prišlo v tem primeru, zato ni izvedla drugega osnutka priporočila varuha človekovih pravic.

(iii) EFSA je sprejela ukrepe za zagotovitev, da v primeru podobnega primera v prihodnosti (a) pridobi zadostne informacije, vključno vsaj z ustreznim opisom nalog, ki jih izvaja EFSA, natančnim opisom predlagane nove zaposlitve in informacijami o morebitnih povezavah med novo in prejšnjo zaposlitvijo, (b) opravi čim temeljitejšo oceno in (c) ustrezno evidentira rezultate svoje ocene. EFSA je zato sprejela in izvedla tretji osnutek priporočila varuha človekovih pravic.

Da bi izboljšala izvajanje prvega osnutka priporočila, je varuhinja človekovih pravic podala štiri dodatne pripombe, v katerih je agencijo EFSA pozvala, naj razmisli o dodatnih spremembah svojih postopkov in obrazcev.

4. Evropska agencija za zdravila (EMA)

Glej zadevo 2575/2009/RA zgoraj pod „Zvezdne zadeve“.

D. Osnutek priporočil, ki jih je institucija delno sprejela

1. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Glej zadevo 775/2010/ANA zgoraj v oddelku C.3.

2. Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (Frontex)

Zadeva OI/5/2012/BEH-MHZ: Izpolnjevanje obveznosti na področju temeljnih pravic

Uredba 1168/2011/EU, ki od agencije Frontex zahteva, da vzpostavi upravne mehanizme in instrumente za spodbujanje in spremljanje izpolnjevanja svojih obveznosti v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic, je začela veljati leta 2011. Hkrati je civilna družba izrazila zaskrbljenost zaradi posledic dejavnosti agencije Frontex za človekove pravice. V teh okoliščinah se je varuh človekovih pravic odločil začeti preiskavo na lastno pobudo, da bi preveril, kako agencija Frontex izvaja uredbo iz leta 2011. Varuhinja človekovih pravic je agencijo Frontex zaprosila za pojasnila v zvezi s strategijo za temeljne pravice, kodeksi ravnanja, uradnikom za temeljne pravice, skupinami evropskih mejnih policistov in uradnikom za usklajevanje ter prekinitvijo skupnih operacij in pilotnih projektov.

Varuhinja človekovih pravic je odgovor agencije Frontex za pripombe poslala Agenciji za temeljne pravice in začela javno posvetovanje, v katerem so sodelovale mednarodne organizacije, nevladne organizacije, nacionalni varuh človekovih pravic in zainteresirani posamezniki.

Varuhinja človekovih pravic je po analizi vseh prispevkov in mnenja agencije Frontex pripravila podroben osnutek priporočila o tem, kako bi lahko agencija Frontex izboljšala in povečala učinkovitost svojega mehanizma za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic pri vseh svojih dejavnostih.

Čeprav se je agencija Frontex pozitivno odzvala na priporočila varuhinje človekovih pravic glede (a) strategije za temeljne pravice, akcijskega načrta, kodeksov ravnanja, prenehanja/začasne prekinitve operacij in posvetovalnega foruma, ni upoštevala priporočila varuhinje človekovih pravic, da (b) bi moral uradnik za temeljne pravice razmisliti o obravnavi pritožb o kršitvah temeljnih pravic pri vseh dejavnostih agencije Frontex, ki jih vložijo osebe, ki so jih kršitve posamično prizadele, in ki so v javnem interesu.

Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da zaključi preiskavo in preuči vidike iz točke (a), kot jih je določila agencija Frontex, ter Evropskemu parlamentu predloži posebno poročilo v zvezi z vidikom (b).

E. Nadaljnje ukrepanje v zvezi s kritičnimi in nadaljnjimi pripombami institucije

1. Evropski parlament

Zadeva 2393/2011/RA: Preglednost mednarodnih trgovinskih pogajanj

Decembra 2011 se je 28 združenj za digitalne državljanske pravice iz 18 evropskih držav pritožilo, ker Parlament ni hotel razkriti več dokumentov v zvezi s pogajanji o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA). Parlament je pojasnil, da ga zavezuje sporazum o zaupnosti, o katerem se je pogajala Komisija. Varuhinja človekovih pravic je to pojasnilo sprejela, vendar je v dodatni pripombi Parlamentu svetovala, naj zagotovi, da Komisija in Svet v prihodnosti ne bosta podpisala sporazumov o zaupnosti, ki bi lahko ogrozili zmožnost Parlamenta, da odkrito razpravlja o takih vprašanjih.

Parlament je v svojem odgovoru opozoril na nadaljnji pozitivni razvoj dogodkov. Lizbonska pogodba je Parlamentu podelila polna pooblastila za sozakonodajalce pri sprejemanju trgovinske zakonodaje, Komisija mora Parlament redno obveščati o tekočih pogajanjih, za ratifikacijo vseh trgovinskih sporazumov pa je zdaj potrebna odobritev Parlamenta. V zvezi s tem je Parlament večkrat pozval k večji preglednosti, obveščanju in vključevanju ustreznih deležnikov v trgovinska pogajanja. Komisija na podlagi izkušenj s sporazumom ACTA in v skladu z zahtevami Parlamenta uporablja drugačen pristop k pripravi prihodnjih pogajanj, zlasti pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP).

V okviru TTIP ni bil podpisan noben sporazum o zaupnosti, javna izjava glavnega pogajalca EU o varstvu pogajalskih dokumentov pa v celoti upošteva dejstvo, da morajo institucije EU pri obravnavi vseh zahtev za dostop javnosti upoštevati Uredbo 1049/2001.

Številni dokumenti EU o začetnem stališču in informacije o pomembnih pogajalskih sestankih ter o napredku, doseženem v pogajanjih, so na voljo na posebnih spletnih straneh Komisije [2]. Poleg tega se je Komisija zaradi preglednosti zavezala, da bo po posvetovanju z ameriškimi pogajalskimi partnerji objavila nekatere dokumente, ki odražajo izključno stališče EU o pogajanjih o TTIP.

Mnenja civilne družbe se upoštevajo v okviru javnih posvetovanj in dialoga v pripravljalni fazi pogajalskega procesa ter na srečanjih v zaključni fazi, ko je izid pogajanj pod drobnogledom, preden ga odobrita Svet in Parlament.

Parlament je prispeval k pripravi pogajanj in z resolucijo [3] poslal politično sporočilo. Parlament bo Komisijo še naprej opozarjal na potrebo po sprejetju proaktivnega stališča glede ozaveščanja in preglednega sodelovanja v mednarodnih trgovinskih pogajanjih.

Varuhinja človekovih pravic je v sporočilu za javnost z dne 28. januarja 2014 pozdravila napoved, da bodo prihodnja trgovinska pogajanja, zlasti tekoča pogajanja o TTIP, preglednejša in odprta za sodelovanje zainteresiranih strani. Po seznanitvi s pomisleki civilne družbe in kljub omenjenim izboljšavam je varuhinja človekovih pravic nato začela preiskavo na lastno pobudo v zvezi s preglednostjo in udeležbo javnosti pri pogajanjih o TTIP (OI/10/2014/RA). Ta preiskava je v času priprave tega poročila še potekala.

Zadeva 2407/2011/CK: Domnevne nepravilnosti pri obravnavi številnih zahtev poslanca Evropskega parlamenta

Zadeva se je nanašala na odziv Parlamenta na številne zahteve, ki mu jih je pritožnik predložil po objavi časopisnega članka z naslovom „Euro MPs exposed in ‘cash-for-laws’ scandal“. Pritožba varuhu človekovih pravic se je nanašala na (i) dejstvo, da Parlament ni preprečil vstopa novinarjev v svoje prostore in njihovih nepooblaščenih posnetkov ter se ni odzval nanj, (ii) dejstvo, da Parlament pritožniku ni pomagal pri obrambi pred domnevnimi obtožbami novinarjev, in (iii) odločitev Parlamenta, da kmalu po objavi članka zapečati pritožnikove pisarne v Parlamentu.

Varuhinja človekovih pravic je po opravljeni preiskavi ugotovila, da ni bilo nepravilnosti. Kar zadeva (i) kršitve varnostnih predpisov Parlamenta, za katere bi lahko bile odgovorne njegove službe, (ii) Parlament ni bil obvezan braniti poslancev pred obtožbami obrekovanja ali ustanoviti specializiranega organa v zvezi s tem in (iii) odločitev Parlamenta, da zapečati pisarne pritožnika, je bila zakonita. Varuhinja človekovih pravic je podala še dve pripombi, da bi Parlamentu pomagala preprečiti težave v prihodnosti. Varuhinja človekovih pravic je Parlament zlasti pozvala, naj ponovno preuči svoja pravila v zvezi s skritimi kamerami in snemalnimi napravami ter odloči, ali bi bilo treba prepovedati njihovo uporabo za vse njegove obiskovalce. Varuhinja človekovih pravic je tudi predlagala, da bi Parlament lahko razmislil o sprejetju posebnih pravil v zvezi z zapečatenjem pisarn v svojih prostorih.

V svojem odgovoru je Parlament obvestil varuhinjo človekovih pravic, da se je v zvezi s prvo pripombo odločil prepovedati uporabo skritih kamer in snemalnih naprav. V zvezi z drugo pripombo je Parlament menil, da je najbolje, da se pravila ne sprejmejo, temveč da se vsak primer še naprej obravnava ad hoc. Po mnenju Parlamenta zahteve za zapečatenje urada vlagajo pravosodni organi ali urad OLAF, zato bi bilo težko oblikovati splošno pravilo, ki bi urejalo odgovor na take zahteve.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja odziv Parlamenta na prvo dodatno pripombo. V zvezi z odgovorom na drugo pripombo varuhinja človekovih pravic priznava, da čeprav bi bilo sprejetje splošnega pravila v interesu pravne jasnosti in dobrega upravljanja, lahko obstajajo praktične ovire za to.

Zadeva 1040/2012/VL: Dobro upravljanje zahteva ustrezno dokumentiranje postopkov zaposlovanja

Uradnik Parlamenta se je pritožil, da Parlament vodi izbirni postopek za zaposlitev pomočnika v informacijski pisarni v glavnem mestu države članice.  Varuhinja človekovih pravic po opravljeni preiskavi ni ugotovila nepravilnosti, vendar je Parlamentu priporočila, naj izboljša svoje notranje postopke zaposlovanja, tako da zagotovi, da so vsi postopkovni koraki in faze ustrezno dokumentirani.

Parlament je v odgovor menil, da ukrepanje ni potrebno, saj so njegovi notranji postopki zaposlovanja že ustrezno dokumentirani. Glede na odgovor odbori za razgovore pripravijo poročila, ki so jedro osnutka obvestila, ki ga podpiše generalni direktor za kadrovske zadeve in v katerem predlaga zaposlitev uspešnega kandidata.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo pregledala spis Parlamenta in ugotovila, da ne vsebuje dokumentov, na katerih temelji obvestilo generalnega direktorja. To je bil razlog za nadaljnjo pripombo, kot je pojasnjeno v sklepu o zaključku zadeve. Obžalovanja vredno je, da se Parlament ni konstruktivno odzval na nadaljnjo pripombo.

Zadeva 1283/2012/AN: Boljša obravnava primerov spolnega nadlegovanja

Pritožba se je nanašala na neukrepanje parlamentarnega odbora za nadlegovanje po pritožbi v zvezi s spolnim nadlegovanjem, ki jo je vložil nekdanji praktikant. Ko je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo, je odbor za nadlegovanje nadaljeval preiskavo. Ker se je varuhinja človekovih pravic odločila, da bo gradila na zaupanju in ne na krivdi, je menila, da nadaljnje preiskave niso potrebne, in je primer zaključila. Varuhinja človekovih pravic je pri tem poudarila, da je za domnevne žrtve spolnega nadlegovanja ključnega pomena, da imajo zanesljivo kontaktno osebo, ki se učinkovito odziva na njihove pritožbe. V odsotnosti takšne osebe se žrtve lahko počutijo le bolj nemočne. Sklep o zaključku je vseboval še dve pripombi, ki sta Odbor spodbujali, naj v odnosih s pritožnikom ravna skrbno in previdno, čim prej sprejme odločitev in v prihodnosti uporabi izkušnje, pridobljene v tej zadevi.

V odgovor je Parlament obvestil varuhinjo človekovih pravic, da je preiskava zdaj zaključena in da se je novi predsednik odbora za nadlegovanje trdno zavezal, da bo pospešil postopek preiskave v skladu z veljavnimi pravili.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktivno nadaljnje ukrepanje Parlamenta.

2. Svet EU

Zadeva 1649/2012/RA: Sodelovanje EU v partnerstvu za odprto vlado

Ta pritožba se je nanašala na zavrnitev Sveta, da javnosti odobri dostop do dokumenta, ki vsebuje skupne ukrepe za odpravo vizumov za kratkoročno prebivanje za ruske državljane in državljane EU. Potem ko so se ruske oblasti strinjale s predlogom EU za zagotovitev javnega dostopa do dokumenta, ga je Svet objavil v svojem javnem registru dokumentov. V nadaljnji pripombi je varuhinja človekovih pravic pozvala Svet, naj razmisli o sprejetju ukrepov za sodelovanje EU v partnerstvu za odprto vlado ^[1], večstranski pobudi, katere cilj je povečati preglednost, odgovornost in odzivnost vlad do državljanov. To bi lahko povečalo verodostojnost Unije na tem področju in zagotovilo forum za spodbujanje večje odprtosti Rusije, ki je potem, ko je izrazila namero, da se pridruži OGP, umaknila pismo o nameri.

V odgovoru Sveta je bilo omenjeno dejstvo, da se lahko zunanje delovanje Unije zaključi s pobudami držav članic EU v mednarodnih forumih, v katerih EU ni članica ali ne sodeluje. To velja za organizacije, kot je OGP, ki je mednarodna platforma, ki so se ji pridružile nekatere države članice EU in organizacije civilne družbe. Vendar Svet ni odgovoril na vprašanje o morebitnem sodelovanju EU v OGP.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Svet ni izkoristil te priložnosti, da bi obravnaval vprašanje morebitnega sodelovanja EU v partnerstvu za odprto vlado. Varuhinja človekovih pravic je maja 2014 govorila na evropskem srečanju OGP. Napovedala je, da namerava storiti vse, kar je v njeni moči, da bi upravi EU pomagala izpolniti pričakovanja glede odprtosti, odgovornosti in udeležbe državljanov v skladu z določbami Pogodb Unije.

3. Evropska komisija

Zadeva 217/2008/FOR: Javni dostop do obvestil GD za trgovino o politiki

Pritožba se je nanašala na zavrnitev Komisije, da javnosti omogoči dostop do obvestil o politiki, ki jih Generalni direktorat za trgovino uporablja za usmerjanje osebja, ki izvaja preiskave trgovinskega prava.

Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti v zvezi z domnevno zavrnitvijo, vendar je Komisiji priporočila, naj v javnem registru opredeli dokumente, ki vsebujejo njene notranje smernice za osebje o uporabi instrumentov trgovinske zaščite. V drugi dodatni pripombi je bila Komisija pozvana, naj ob prejemu prošenj za dostop javnosti ustrezno opredeli zahtevane dokumente.

Komisija je varuhu človekovih pravic v odgovor zagotovila, da vedno pomaga osebam pri identifikaciji dokumentov, za katere se zahteva dostop javnosti, in da si prizadeva identificirati najpomembnejše dokumente, ki jih ima v javnem registru. Predlagala je, da se v zvezi s tem uvedejo nadaljnje izboljšave.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja prizadevanja Komisije za pomoč javnosti pri iskanju dokumentov, s katerimi razpolaga, in jo spodbuja, naj obnovi svoja prizadevanja v zvezi s tem.

Zadeva 2335/2008/CK: Dostop do dokumentov v zvezi s predlaganimi naložbami v jedrsko energijo

Pritožnik, globalna organizacija, ki se zavzema za varstvo in ohranjanje okolja, se je obrnil na varuha človekovih pravic, da bi izpodbijal zavrnitev Komisije, da razkrije dokumente v zvezi s predlaganim naložbenim projektom za izgradnjo nove jedrske elektrarne v Bolgariji. Po mnenju Komisije člen 44 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) pomeni, da je treba dostop do dokumentov v zvezi z naložbenim projektom zavrniti, dokler vlagatelj in zadevna država članica ne data izrecnega soglasja za razkritje. Varuhinja človekovih pravic je predhodno ugotovila, da stališče Komisije ni prepričljivo, in institucijo pozvala, naj ponovno oceni svojo razlago člena 44 Pogodbe Euratom in razmisli o bolj proaktivnem pristopu k razkritju dokumentov iz členov 43 in 44 Pogodbe Euratom. Komisija je v svojem odgovoru ponovila svoja predhodno izražena stališča, varuhinja človekovih pravic pa je primer zaključila s kritično pripombo in dvema dodatnima pripombama.

Varuhinja človekovih pravic je v kritični pripombi poudarila, da Komisija pri razlagi in uporabi člena 44 Pogodbe Euratom in člena 15 PDEU ni upoštevala nedavnega razvoja prava EU v zvezi z načelom preglednosti in temeljno pravico dostopa do dokumentov. V dveh nadaljnjih pripombah je varuhinja človekovih pravic pozvala Komisijo, naj (i) sprejme smernice, ki določajo postopkovna pravila, ki se uporabljajo pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov Euratoma, in (ii) razvije proaktiven pristop k razkritju dokumentov Euratoma.

Komisija je v odgovor vztrajala pri svojem stališču, da člen 44 prevlada nad členom 15 PDEU in da je zahteva po privolitvi iz člena 44 absolutna zahteva za razkritje. Vendar se je zavezala, da bo pripravila in sprejela sklop postopkovnih pravil za dostop do dokumentov Euratoma v obliki javno dostopnih smernic. Varuhinjo človekovih pravic je obvestila tudi o svojem proaktivnem pristopu glede: (i) pripravo svojih stališč in (ii) objavo informacij o jedrskih objektih na svoji spletni strani.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ohranja ozko razlago člena 44 Pogodbe Euratom, kar sproža vprašanja o tem, ali Unija izpolnjuje svoje obveznosti iz Aarhuške konvencije.

Pozitivno in konstruktivno nadaljnje ukrepanje Komisije na podlagi nadaljnjih pripomb je dobrodošlo.

Zadeva 2781/2008/FOR: Dostop do strokovnih poročil o vlogah za financiranje

Pritožnik je neuspešno zaprosil za sredstva EU za projekt informacijske tehnologije. Zahteval je dostop do poročil posameznih strokovnjakov, ki so ocenili njegov predlog. Komisija je dostop zavrnila z utemeljitvijo, da bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja. Zlasti se je bala, da bo kolektivna narava odločitve oškodovana in da lahko neupravičen zunanji pritisk strokovnjakom prepreči, da bi izrazili svoje popolno in odkrito mnenje.

Varuha človekovih pravic ta utemeljitev ni prepričala in je kritiziral dejstvo, da Komisija ni zagotovila tehtnih in ustreznih razlogov za svojo odločitev. Podana je bila še ena pripomba, ki Komisijo spodbuja, naj pregleda svoj splošni pristop v zvezi z objavo posameznih strokovnih poročil in razmisli o odobritvi javnega dostopa do anonimiziranih posameznih strokovnih poročil.

Komisija se je v odgovor sklicevala na svoj kodeks ravnanja za neodvisne strokovnjake, ki je bil priložen pravilniku za predložitev predlogov. To izrecno navaja, da"je t zahteva e xp ert p arti cip jedel v con fid enti al […] ev alu ation".

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da se je Komisija zgolj sklicevala na svoje obstoječe prakse, namesto da bi izkoristila priložnost za pregled teh praks.

Zadeva 563/2009/VL: Nezadostna obrazložitev odločitve o zaključku postopka za ugotavljanje kršitev

Član nemškega ornitološkega društva se je pritožil nad odločitvijo Komisije´s, da zaključi postopek za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji v zvezi z njenimi obveznostmi vzpostavitve posebnega območja varstva (POV) za nekatere prosto živeče ptice, navedene v Direktivi Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic.

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala Komisijo´s, ker ni zagotovila prepričljive in razumne razlage svojega stališča glede metodologije za razmejitev sporazuma o strateškem partnerstvu.

Komisija je v odgovoru zgolj ponovila svoje stališče, da je ocenila vse argumente pritožnika ´sa, in predložila popolna pojasnila svoje odločitve.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da se Komisija iz tega primera ni ničesar naučila.

Zadeva OI/10/2010/JF: Dokazi o času, porabljenem za projekte EU

Pritožba se je nanašala na sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev med GD za okolje in univerzo v Libanonu za izvajanje projekta, namenjenega krepitvi libanonske okoljske zakonodaje. Komisija je izjavila, da je bil dokončan projekt uspešen, vendar je zavrnila plačilo za delovni čas podpredsednika univerze, ki je deloval kot koordinator projekta, ker niso bili predloženi ustrezni dokazi o delovnem času. Podpredsednik je nato dal na voljo svoj osebni dnevni red, da bi zagotovil dokaze o času, ki ga je porabil za projekt.

GD za okolje dnevnega reda ni štel za zadosten dokaz. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da je Komisija predhodno sprejela enake dokaze od drugih upravičencev projektov Komisije v Libanonu. Po preiskavi je varuh človekovih pravic predlagal sporazumno rešitev in, ko je Komisija ta predlog zavrnila, osnutek priporočila, v katerem je predlagal, naj se ponovno oceni dokazna vrednost dnevnega reda glede na rezultate projekta in naj se ponovno preučijo stroški pritožnika. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj pri odločanju o zadevi upošteva njen dolgoletni odnos zaupanja s pritožnikom in tveganje, da bi se lahko štelo, da je Unija ravnala nepošteno. Komisija je priporočilo zavrnila, varuhinja človekovih pravic pa je primer zaključila s kritično pripombo.

V odgovor je Komisija obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je, da bi se v prihodnje izognila podobnim situacijam, sprejela več ukrepov, da bi poudarila potrebo po časovnih listih in izboljšala njihovo uporabo za utemeljitev stroškov osebja kot upravičenih odhodkov za projekte LIFE. Finančnim pobudnikom, naknadnim revizorjem in vsem upravičencem je pojasnila, kaj bi se lahko sprejelo kot evidence opravljenih ur. Na spletni strani LIFE+ je objavila tudi sklop smernic, ki vsebujejo navodila o časovnih listih. Poleg tega Komisija na začetnih sestankih z upravičenci dodatno poudarja vprašanje evidenc opravljenih ur. Zunanje skupine za spremljanje med obiski projektov LIFE izvajajo posebne in sistematične kontrole evidenc opravljenih ur. Komisija med obiski projektov LIFE preverja tudi vzorce evidenc opravljenih ur.

Varuhinja človekovih pravic meni, da bi morali ukrepi, ki jih je opisala Komisija, zmanjšati tveganje podobnih nepravilnosti v prihodnosti na sprejemljivo raven.

Zadeva 202/2010/VL: Razkritje identitete ocenjevalcev za projekte, ki jih financira EU

Družba pritožnica je zaprosila za financiranje raziskav v okviru šestega okvirnega programa Komisije (v nadaljnjem besedilu: šesti okvirni program) in sedmega okvirnega programa (v nadaljnjem besedilu: sedmi okvirni program). Pritožnikovi predlogi za sedmi okvirni program so prejeli nizko oceno, medtem ko je isti predlog za šesti okvirni program prejel zelo dobro oceno. Ko se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic, je izpostavil tudi več vprašanj v zvezi z oceno predlogov znanstvenih raziskav, ki jo je opravila Komisija, zlasti da ji Komisija ni posredovala imen ocenjevalcev in da bi slednji lahko bili v navzkrižju interesov.

Varuh človekovih pravic po pregledu spisa Komisije, vključno z življenjepisi ocenjevalcev, ni ugotovil nepravilnosti v zvezi z oceno pritožnikovih predlogov. Sklep o zaključku je vključeval predlog, naj Komisija za izboljšanje preglednosti razmisli o spremembi svojih pravil, da bi omogočila razkritje identitete ocenjevalcev vložnikom, potem ko so bila vrednotenja opravljena in rezultati sporočeni vložnikom.

Komisija se je v odgovor strinjala, da bi predlog varuha človekovih pravic prosilcu omogočil, da presodi, ali so strokovnjaki v navzkrižju interesov, in da bi lahko povečal odgovornost strokovnjakov. Vendar je menila, da bi bil tak predlog v nasprotju s pomisleki glede varstva osebnih podatkov in učinkovitosti postopkov. V zvezi s tem je navedla, da (i) bi se osebni podatki lahko prenesli tretji osebi le, če bi prejemnik dokazal potrebo po prenosu podatkov in če ne bi bilo razloga za domnevo, da bi bil lahko ogrožen zakoniti interes posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, (ii) bi razkritje lahko imelo resne posledice za osebno in poklicno življenje zadevnih strokovnjakov zaradi velikosti raziskovalnih/industrijskih skupnosti, (iii) bi kljub rotaciji strokovnjakov ostal določen delež strokovnjakov, ki bi lahko bili v naslednjem letu pod pritiskom, in (iv) bi lahko pozvala na stotine prosilcev, naj podajo vse vrste subjektivnih in lažnih trditev, ki bi jih bilo skoraj nemogoče oceniti in rešiti v razumnem roku.

Trditve Komisije varuha človekovih pravic ne prepričajo. Pravico do varstva osebnih podatkov bi lahko zagotovili tako, da bi strokovnjakom vnaprej zagotovili ustrezne informacije in jim dali pravico, da na podlagi nujnih razlogov nasprotujejo razkritju svoje identitete. Poskusi izvajanja pritiska na strokovnjake bi se lahko odkrili in odvrnili z ustreznimi ukrepi. Nazadnje, subjektivne in lažne obtožbe bi bilo mogoče zlahka prepoznati in nanje hitro odgovoriti.

Zadeva 768/2010/VL: Priznavanje izobrazbenih kvalifikacij za namene notranjega natečaja

Pritožnik, ki je delal kot začasni uslužbenec, je bil izključen iz notranjega natečaja, ker njegova izobrazba ni izpolnjevala zahtev razpisa natečaja. Pritožba varuhu človekovih pravic se je sklicevala na dejstvo, da je predložil izjavo in potrdilo nacionalnega informacijskega centra Združenega kraljestva za priznavanje (NARIC), ki potrjujeta, da njegova kvalifikacija ustreza diplomi (Honours) Združenega kraljestva.

Ker je varuh človekovih pravic menil, da v postopku zaposlovanja ni bilo dovolj upoštevano potrdilo, ki ga je izdal pristojni nacionalni organ, je predlagal sporazumno rešitev in pozval Komisijo, naj ponovno preuči svoje stališče. Ker je Komisija to zavrnila, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.

Komisija je v odgovor zgolj ponovila svoje stališče, da je pravilno uporabila upoštevna pravila in določbe.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da si Komisija ni prizadevala, da bi se iz tega primera kaj naučila, in ni storila ničesar, da bi zmanjšala tveganje za podobne nepravilnosti v prihodnosti. Pristop Komisije v tem primeru je v neugodnem nasprotju z znamenito zadevo urada EPSO 962/2011/AN.

Glej zadevo 828/2010/JF v oddelku B.3 zgoraj.

Zadeva 1533/2010/MMN: Dolžnost nekdanjih komisarjev, da ravnajo pošteno in diskretno

Člen 245(2) PDEU članom Komisije nalaga „dolžnost, da pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti po prenehanju mandata ravnajo pošteno in diskretno“.

Obravnavana zadeva se je nanašala na dovoljenje, ki ga je Komisija podelila nekdanjemu komisarju, da se po odhodu s Komisije zaposli na določenem delovnem mestu v zasebnem sektorju.

Nevladna organizacija pritožnica je menila, da Komisija zadeve ni ustrezno obravnavala, zato se je obrnila na varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic po preiskavi, ki je vključevala dva pregleda spisa Komisije, ni ugotovila nepravilnosti. Komisija je spoštovala postopek, ki ga je uvedla za take primere, tako da je svoj ad hoc odbor za etiko pozvala, naj zadevo preuči, preden se odloči o njej. Ta odbor je zahteval in prejel nekatera pojasnila. Poleg tega je Komisija zadevo ponovno preučila, potem ko je pritožnik med drugim izrazil pomisleke.

Vendar se je varuh človekovih pravic seznanil z internim elektronskim sporočilom, v katerem je uradnik Komisije drugega uradnika, ki je bil seznanjen z dejavnostmi nekdanjega komisarja, zaprosil za dodatne informacije o domnevni vpletenosti nekdanjega komisarja v določen projekt, pri katerem je sodeloval predvideni delodajalec. Ta zahteva je ostala neodgovorjena. Varuh človekovih pravic je podal naslednjo pripombo:

"Pri izvajanju potrebne poglobljene ocene morebitnih navzkrižij interesov, ki vplivajo na nekdanje komisarje, bi bilo priporočljivo, da Komisija zagotovi, da so vse potrebne poizvedbe ali drugi preiskovalni ukrepi, sprejeti v okviru te ocene, ustrezno zaključeni in da se vodi ustrezna evidenca v zvezi z vsemi temi koraki."

Komisija je v odgovoru navedla, da je bilo zadevno elektronsko sporočilo poslano konec februarja 2010, medtem ko je konec januarja 2010 sprejela sklep o združljivosti dejavnosti nekdanjega komisarja. Elektronsko sporočilo je bilo poslano, da bi tiskovnemu predstavniku Komisije zagotovili informacije in odgovorili na morebitna vprašanja novinarjev v tiskovnem središču.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da odgovor Komisije temelji na napačni predpostavki, da bi bilo vse, kar bi se lahko pojavilo pozneje, pomembno le za predstavitev in ne bi moglo omajati same odločitve, ker je že sprejela sklep, s katerim je predvideno zaposlitev štela za združljivo s Pogodbo. Zadevno elektronsko sporočilo se je nanašalo na domnevno vpletenost nekdanjega komisarja v določen projekt, pri katerem je sodeloval nameravani delodajalec. Če bi bila torej potrjena, bi to lahko postavilo pod vprašaj odločitev Komisije, da je (predvidena) poklicna dejavnost združljiva s Pogodbo. Zato je jasno, da bi morala Komisija ukrepati v zvezi s tem elektronskim sporočilom, ki je sprožilo potencialno zelo pomembno vprašanje.

Varuhinja človekovih pravic se še naprej dejavno zanima za to, kako Komisija obravnava etična vprašanja, kot so morebitna navzkrižja interesov.

Zadeva 1817/2010/RA: Roki za odgovor na prošnje za dostop javnosti do dokumentov

Preiskava varuhinje človekovih pravic v tej zadevi je bila zaključena, potem ko je Komisija privolila v dostop do zadevnega dokumenta (glej oddelek B.3 zgoraj). Za izboljšanje postopkov Komisije v prihodnosti so bile podane tri dodatne pripombe. Nanašali so se na posvetovanja s tretjimi avtorji v skladu s členom 4 Uredbe 1049/2001, roke za odgovor na začetne in potrdilne prošnje ter informacije o pravnih sredstvih.

V odgovor na prvo pripombo je Komisija obljubila, da si bo po najboljših močeh prizadevala za čim hitrejše posvetovanje s tretjimi avtorji, vendar je poudarila, da je potrebo po posvetovanju mogoče ugotoviti le s predhodno analizo dokumentov. Čas, ki je potreben za to, je odvisen od dejavnikov, značilnih za zahtevane dokumente (kot sta njihovo število in dolžina), in splošne delovne obremenitve.

V zvezi z drugo pripombo je Komisija opozorila, da sistematično upošteva priporočilo varuha človekovih pravic, podano v okviru zadeve 87/2012/KM, tako da v potrdilu o prejemu navede datum, ko je bila zahteva evidentirana, in datum, ko mora prejeti odgovor.

Komisija je v odgovor na tretjo pripombo pojasnila, da ne more vedno natančno oceniti datuma, na katerega lahko prosilec pričakuje odločitev, vendar je obljubila, da si bo v skladu z duhom pripombe po najboljših močeh prizadevala, da bodo prosilci čim bolj obveščeni o obravnavi njihovih prošenj, vključno z morebitnimi zamudami in razlogi zanje. Kar zadeva informacije o korektivnih ukrepih, Komisija meni, da bi bilo prezgodaj, da bi jih zagotovila, kadar koli se zaveda, da ne bo spoštovala rokov, glede na to, da se v takih primerih odločitve običajno sprejmejo takoj po začetnem ali podaljšanem roku. Take informacije bi bile zavajajoče tudi v primerih, ko Komisiji končno uspe sprejeti odločitev v roku. V potrdilnih sklepih so sistematično navedeni razpoložljivi pritožbeni postopki in postopki pravnega varstva, kar vložnikom omogoča, da pridobijo pregled ne le glede tega, v kolikšni meri je Komisija spoštovala veljavne postopke, ampak tudi glede vsebine svojega sklepa. Komisija je opozorila tudi na sodbo v zadevi T-494/08, ki potrjuje, da kadar institucija sprejme izrecno potrditveno odločitev po podaljšanem roku, to postane izpodbojni akt, vložniki pa izgubijo interes za razglasitev ničnosti implicitne zavrnitve.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja obljube Komisije, da si bo po najboljših močeh prizadevala za doseganje ciljev iz prve in tretje pripombe. Odgovor Komisije na drugo dodatno pripombo je prav tako koristen in razumen. V zvezi z zagotavljanjem informacij o pravnih sredstvih se varuh človekovih pravic strinja, da potreba po notranjih in zunanjih posvetovanjih pomeni, da služba, pristojna za pošiljanje odločitve, morda ne more vedno dovolj zgodaj, da bi bila koristna, vedeti, ali bo upoštevala rok ali ga bo preprosto zamudila.

Pomembno je, da se sodna praksa, na katero se sklicuje Komisija, ne razume tako, da roki iz Uredbe 1049/2001 niso pomembni, dokler zadevna institucija na koncu odgovori. Varuhinja človekovih pravic je 11. decembra 2013 na Evropski parlament, Svet in Komisijo naslovila preiskavo na lastno pobudo v zvezi s spoštovanjem rokov za obravnavo začetnih in potrdilnih prošenj za dostop (OI/6/2013/KM).

Zadeva 10/2011/AN: Kandidate je treba obvestiti, katere institucije jih lahko zaposlijo.

Pritožnik je bil uspešen na natečaju za vzpostavitev zbirke podatkov o kandidatih, ki jih lahko zaposlijo delegacije (takratne) Komisije v tretjih državah in mednarodnih organizacijah. V dopisu, s katerim je bil pritožnik obveščen, da je njegovo ime v podatkovni zbirki, je bilo navedeno, da bo upravičen do zaposlitve v vseh institucijah, uradih in agencijah EU. Na podlagi teh informacij in ob zavedanju, da so več kandidatov iz podatkovne zbirke dejansko zaposlili organi, ki niso delegacije, je pritožnik uspešno sodeloval v postopkih zaposlovanja, ki so jih organizirale agencije EU. Vendar je Komisija vse agencije EU obvestila, da ne morejo zaposliti kandidatov iz zadevne podatkovne zbirke.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je Komisija podatkovno zbirko odprla za vse institucije, organe, urade in agencije EU ter tako rešila zadevo. Ker pa Komisija o tem izidu ni obvestila varuha človekovih pravic niti ni objavila jasnih informacij za kandidate, je varuh človekovih pravic podal še dve pripombi. Prva pripomba je bila, da bi morala Komisija v prihodnosti varuhu človekovih pravic zagotoviti informacije, ki so pomembne za izid tekoče preiskave. Druga pripomba je bila, da bi morala Komisija za zagotovitev poštene in enake obravnave vse kandidate v podatkovni zbirki obvestiti, da je odprta za vse institucije, organe, urade in agencije EU.

Komisija je v okviru nadaljnjega ukrepanja obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je zahtevane informacije objavila na spletišču Evropskega urada za izbor osebja (EPSO).

Varuhinja človekovih pravic meni, da ni potrebno posebno nadaljnje ukrepanje v zvezi s prvo dodatno pripombo in da je nadaljnje ukrepanje v zvezi z drugo dodatno pripombo zadovoljivo.

Zadeva 851/2011/KM: Zamuda pri odgovoru na pritožbo zaradi kršitve v zvezi z vizumi za večkratni vstop

Pritožnik, nemški državljan, se je 9. aprila 2010 pritožil Komisiji glede načina, kako Nemčija obravnava vloge za izdajo vizuma za večkratni vstop. Komisijo je 25. novembra 2010 opozoril na svojo pritožbo. Komisija je na koncu odgovorila 4. aprila 2011 in navedla, da zadevna pravila državam članicam omogočajo, da preverijo, ali imajo prosilci za vizum zadostna sredstva. Na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, ni mogla ugotoviti, ali so bila kršena pravila EU. 

Komisija je v svojem mnenju varuhu človekovih pravic podrobneje pojasnila svoje stališče in dodala, da so nemški organi priznali, da so storili napako. Varuhinja človekovih pravic je menila, da glede na to, da so nacionalni organi sprejeli njihovo napako, ni razlogov za nadaljnje ukrepanje. Vendar je bila podana kritična pripomba v zvezi z dejstvom, da je Komisija odgovorila šele skoraj eno leto po pritožnikovem prvem elektronskem sporočilu in več kot štiri mesece po njegovem drugem elektronskem sporočilu, ne da bi pojasnila to zamudo.

Komisija je v odgovor obljubila, da bo izboljšala svoje postopke za odgovarjanje državljanom, da bi lahko odgovorili čim prej.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezo Komisije, da bo pregledala svoje postopke in zagotovila, da bo na pisma državljanov odgovorila v razumnem roku.

Zadeva 875/2011/JF: Delo Komisije na področju dvokolesnih motornih vozil

Pritožnik, motorist, se je s Komisijo dogovarjal o novi politiki o varnosti v cestnem prometu. Menil je, da Komisija ni ustrezno izvedla ankete, s katero bi pridobila mnenja zainteresiranih strani. Ko je Komisija zavrnila nadaljnjo komunikacijo s pritožnikom, se je obrnil na varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je po preiskavi (i) pozval Komisijo, naj razmisli o zagotovitvi smernic svojemu osebju v zvezi z okoliščinami, v katerih se je mogoče upravičeno sklicevati na kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, da bi prekinili korespondenco; (ii) je spodbudilo Komisijo, naj v tem primeru prizna, da bi bilo bolje, če ankete ne bi omejili na angleški jezik, in razmisli, ali bi bilo treba v prihodnosti kaj naučiti; in (iii) pozval Komisijo, naj potrdi, da je pripombe in mnenja pritožnika o svojih regulativnih predlogih posredovala v obravnavo strokovnim skupinam, ki se ukvarjajo z zadevno zakonodajo.

Komisija je v odgovoru pojasnila, da zagotavlja smernice v zvezi z uporabo kodeksa, tako v okviru obveznih usposabljanj za svoje osebje kot na svojem spletišču „MyIntracom“. Njegovi korespondenti za etiko ter Generalni direktorat za človeške vire in varnost po potrebi zagotavljajo dodatne smernice. Komisija je tudi priznala, da bi bilo anketo bolje izvesti tudi v jezikih, ki niso angleščina. Nazadnje je navedla, da je pripombe pritožnika, ki so bile splošno znane, predložila svojim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z zadevno zakonodajo.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja koristno nadaljnje ukrepanje Komisije v zvezi z nadaljnjimi pripombami.

Zadeva 940/2011/JF: Zamuda pri plačilu za ukrep, ki ga financira EU

Pritožnik je bil koordinator konzorcija, ki je izvedel ukrep na področju okolju prijazne gradnje, ki ga je financirala EU. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic s sporom glede odstotka upravičenih stroškov, ki bi jih morala Komisija plačati začasno.

Po preiskavi, ki je vključevala predlog sporazumne rešitve, je varuhinja človekovih pravic sklenila, da nadaljnje preiskave niso upravičene. Varuhinja človekovih pravic je v dodatni pripombi Komisijo pozvala, naj pojasni, kako je ravnala v skladu z zagotovili, ki jih je dala med preiskavo, da bo ob koncu ukrepa konzorciju plačala razliko brez nepotrebnih zamud.

Komisija je v svojem odgovoru pojasnila, da je 4. julija 2013 od pritožnika prejela zadnji sklop finančnih dokazov. Vendar so se ti dokazi izkazali za nepopolne in v nekaterih primerih napačne. Komisija je zato od konzorcija zahtevala, naj predloži manjkajočo finančno dokumentacijo in pojasni nepravilne ali nedosledne informacije. Konzorcij je zadnjo nerešeno dokumentacijo in pojasnila predložil 13. decembra 2013. Po tem je bila Komisija pripravljena takoj plačati neporavnani znesek konzorciju. Žal v tej fazi ni bilo na voljo dovolj sredstev za izplačilo pred koncem leta. Zato je bilo treba plačilo preložiti na leto 2014. Komisija ji je kljub temu dala prednost in je po zadnjem manjšem pojasnilu konzorcija in predložitvi končnega konsolidiranega zahtevka za povračilo stroškov 24. januarja 2014 konzorciju 3. februarja 2014 plačala preostali znesek v višini 643.037,11 EUR. Poleg tega je Komisija 14. februarja 2014 konzorciju plačala zamudne obresti v višini 402,88 EUR.

Varuhinja človekovih pravic je seznanjena z resničnimi prizadevanji Komisije za konstruktivno nadaljnje ukrepanje v tej zadevi.

Zadeva 1235/2011/MMN: Skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov

Pritožnik je uspešno opravil natečaj EPSO in se zaposlil kot pogodbeni uslužbenec pri Uradu za publikacije v Luxembourgu.  Nekaj let pozneje je pritožnik pridobil začasno pogodbo prek belgijskega podjetja na Uradu Komisije za infrastrukturo v Bruslju. Pozneje istega leta je pritožnik sodeloval v razgovorih za zasedbo stalnega delovnega mesta v Komisiji. Vendar pritožnik ni bil izbran in je bil uvrščen na rezervni seznam.

Pritožnik in njegov odvetnik sta na Komisijo naslovila več dopisov. Pritožnik je v teh dopisih trdil, da (i) bi mu morala Komisija ponuditi pogodbo za nedoločen čas, ko je začel delati za Urad za infrastrukturo v Bruslju, in da (ii) bi mu morala Komisija zaradi invalidnosti ponuditi stalno delovno mesto. Komisija je te trditve zavrnila, vendar je pritožniku zagotovila, da ga bo obveščala o morebitnih možnostih zaposlitve pri Komisiji. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic, ki ni ugotovil nepravilnosti.

Varuhinja človekovih pravic je v dodatni pripombi Komisiji priporočila, naj preuči, ali je njen kodeks dobre prakse za zaposlovanje invalidov v celoti skladen s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.

Komisija je v odgovor navedla, da je izvedla analizo, ki jo je zahteval varuh človekovih pravic, in ugotovila, da je kodeks v celoti skladen s Konvencijo o pravicah invalidov.

Odziv Komisije je zadovoljiv.

Zadeva 1325/2011/VL: Odločitev o uporabi postopka s pogajanji po preklicu ponudbe bi morala biti pregledna.

Slovensko podjetje je neuspešno sodelovalo v razpisnem postopku, ki ga je vodila delegacija EU v Črni gori. Delegacija je nato preklicala razpisni postopek. Slovensko podjetje je želelo sodelovati v novem razpisnem postopku. Vendar je delegacija namesto novega javnega razpisa oddala naročilo po postopku s pogajanji. Slovensko podjetje se je obrnilo na varuha človekovih pravic in trdilo, da je delegacija ravnala pristransko, nepošteno in v nasprotju s pravili o javnem naročanju.

Preiskava varuhinje človekovih pravic ni odkrila nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku zadeve podala še eno pripombo, v kateri je predlagala, da bi bilo v primeru, ko delegacija EU prekliče razpisni postopek in nato začne postopek s pogajanji z nekaterimi prvotnimi ponudniki, priporočljivo o tem razvoju odkrito in proaktivno obvestiti neuspešne ponudnike. S tem bi se dodatno okrepilo dojemanje zakonitosti in preglednosti razpisnih postopkov, ki jih izvajajo delegacije EU.

Komisija je v odgovoru priznala, da bi bilo treba korespondenco z neuspešnimi ponudniki obravnavati pregledno in v bližnji prihodnosti. Vendar je poudarilo, da ni v interesu dobrega upravljanja, da postopki za oddajo javnega naročila in dodelitev nepovratnih sredstev postanejo neskončni in zahtevajo veliko sredstev. Poleg tega veljavne določbe ne nalagajo obveznosti obveščanja neuspešnih ponudnikov o poznejšem postopku s pogajanji. 

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija v nadaljnji pripombi ni obravnavala predloga, ki bi ga bilo enostavno izvesti. Čeprav se je Komisija sklicevala na načelo dobrega upravljanja, iz njenega odgovora izhaja, da bo storila le tisto, kar ji veljavna pravila izrecno nalagajo. Po mnenju varuha človekovih pravic to ni stališče, ki bi ga morala sprejeti institucija, ki ji je mar za dobro upravljanje.

Zadeva 1640/2011/MMN: Pojasnitev pomena pokroviteljstva Komisije za dogodke in dejavnosti

Pritožba se je nanašala na fotografsko razstavo pod pokroviteljstvom podpredsednice Komisije Viviane Reding, ki je potekala v stavbi Komisije. Razstava se je nanašala na istospolne pare. Varuhinja človekovih pravic ni podprla pritožnikovih trditev, da je Komisija prekoračila svoja pooblastila ter žalila in diskriminirala tiste državljane EU, ki se ne strinjajo s stališči, ki jih promovira razstava. Potem ko je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da ni razlogov za nadaljnje preiskave, je podala še dve pripombi.

Prva je Komisiji svetovala, naj vključi ustrezno izjavo o omejitvi odgovornosti, kadar se odloči, da bo gostila, financirala ali postavila dogodke ali dejavnosti pod svoje pokroviteljstvo, da se prepreči tveganje zavajajočega vtisa javnosti, da je podprla določeno vsebino ali sporočilo zadevnega dogodka ali dejavnosti. To bi bilo zlasti primerno, če bi lahko vsebina dogodka ali razstave vsaj delno presegla obseg njegovih pristojnosti ali če bi bila vsebina ali sporočilo lahko sporna.

Druga dodatna pripomba se je nanašala na to, da bi lahko Komisija vsakič, ko prejme zahtevo po informacijah v zvezi s porabo sredstev EU, razmislila o tem, da bi že od začetka predložila čim popolnejše informacije o upoštevnih dejstvih in pravni podlagi za tako financiranje.

Komisija se je v odgovor zavezala, da bo posodobila svoje smernice o pokroviteljstvu in vključila priporočilo o uporabi ustreznih izjav o omejitvi odgovornosti. Komisija se je strinjala tudi z drugo dodatno pripombo. Sklenil je, da bo obe pripombi objavil interno, zlasti v kabinetih komisarjev in drugih službah, ki se ukvarjajo s pokroviteljstvom dogodkov ali dejavnosti.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktivno nadaljnje ukrepanje Komisije.

Zadeva 1786/2011/MHZ: Domnevne goljufije pri izvrševanju sredstev EU

Pritožnik je pri Komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve zoper Poljsko v zvezi z gradbenim projektom, sofinanciranim s sredstvi EU. Trdil je, da za izbiro lokacije projekta obstajajo skriti razlogi (goljufija in politični pritisk). Komisija je pritožbo zaključila z obrazložitvijo, da pravo Unije ni bilo kršeno. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic in izpodbijal način, kako je Komisija obravnavala njegovo pritožbo, in njegovo odločitev o sofinanciranju projekta.

Preiskava varuhinje človekovih pravic je pojasnila razloge, zakaj Komisija ni ugotovila kršitve. Vendar je med preiskavo postalo jasno tudi, da Komisija s to ugotovitvijo julija 2011 zadeve ni zaključila. Namesto tega je preiskave v zvezi s kršitvami prekinila do 20. decembra 2012, ko je pritožniku poslala dopis pred zaključkom.

Varuhinja človekovih pravic je kritizirala dejstvo, da Komisija ni mogla prepričljivo pojasniti, zakaj postopka za ugotavljanje kršitev ni zaključila prej, ko je ugotovila, da kršitve ni bilo.

Kar zadeva odobritev poljske vloge za sofinanciranje s strani Komisije, varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti. Podana je bila dodatna pripomba, v kateri je bilo Komisiji priporočeno, naj pri obravnavi vloge za sofinanciranje preuči vse morebitne obtožbe o goljufiji ali korupciji takoj, ko so podane, in pred sprejetjem končne odločitve o vlogi za sofinanciranje.

Komisija je v odgovoru na kritično pripombo pojasnila, da je preiskave prekinila do 20. decembra 2012, ker je bila pri pristojnem nacionalnem organu vložena pritožba zoper odločitev o okoljskih pogojih projekta.

V odgovor na dodatno pripombo je Komisija v bistvu pojasnila, da Uredba 1083/2006 določa, da Komisija sprejme odločitev najpozneje tri mesece po predložitvi projekta. Zgolj sum goljufije ali celo preiskava, ki še poteka, ne zadostuje za zavrnitev projekta. Če se obtožbe o goljufiji ali korupciji pozneje potrdijo, lahko Komisija začasno ustavi plačila ali od države članice zahteva izvedbo finančnih popravkov. Če država članica tega ne stori, lahko Komisija zmanjša prispevek EU k operativnemu programu. Komisija je tudi pojasnila, da je urad OLAF v obravnavani zadevi zavrnil trditve o goljufiji.

Varuhinja človekovih pravic je zadovoljna z nadaljnjim ukrepanjem Komisije na podlagi obeh pripomb.

Zadeva 2086/2011/ER: Navedba možnosti pritožbe zoper odločitev, ki vpliva na povračilo zdravstvenih stroškov.

Uradnik EU je zaprosil za priznanje svojega zdravstvenega stanja kot hude bolezni.  Takšno priznanje pomeni, da se ustrezni stroški zdravljenja v celoti povrnejo v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja. Komisija je pritožnikovo vlogo zavrnila z obrazložitvijo, da njegovo stanje ne izpolnjuje ustreznih meril. Potem ko je pritožnik izčrpal notranja upravna sredstva, se je obrnil na varuha človekovih pravic, ki ni ugotovil nepravilnosti v zvezi z večino izpostavljenih vprašanj. Vendar je varuh človekovih pravic kritiziral dejstvo, da Komisija pritožniku ni zagotovila informacij o možnostih pritožbe, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve.

Komisija se je v odgovor zavezala, da bo v takih odločitvah v prihodnosti navedla možnosti za pritožbo, in začela postopek potrebnih prilagoditev IT.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv Komisije.

Glej zadevo 2097/2011/RA zgoraj pod „Zvezdne zadeve“.

Zadeva 47/2012/AN: Preiskava kršitev je trajala predolgo

Španski državljan je leta 2006 vložil pritožbo zaradi kršitve proti španskim organom zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila v zvezi z gradnjo pristanišča v La Coruñi. Konec leta 2011 Komisija še ni sprejela odločitve o pritožbi. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo.

Med preiskavo se je Komisija odločila zaključiti postopek za ugotavljanje kršitev. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je obrazložitev Komisije za njeno odločitev razumna. Vendar preiskava Komisije, ki je trajala šest let in pol, ni bila razumna v smislu člena 41 Listine o temeljnih pravicah. Poleg tega Komisija do posredovanja varuha človekovih pravic pritožnika ni pravočasno obvestila o ukrepih, sprejetih med preiskavo.

Komisija je v odgovor na kritično pripombo priznala, da je bilo trajanje njene preiskave neustrezno, tudi ob upoštevanju težav v zadevi in potrebe po poglobljeni preučitvi dejstev. Priznala je tudi, da bi lahko bila bolj redno v stiku s pritožnikom.

Odziv Komisije na kritično pripombo kaže, da se je pripravljena učiti iz napak.

Zadeva 452/2012/CK: Jasnejše smernice o razpisnih postopkih

Družba pritožnica je vodila konzorcij, ki je sodeloval v razpisnem postopku. Izpodbijala je način, kako je Komisija razlagala izbirna merila v zvezi s tehnično sposobnostjo kandidatov. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je bila odločitev o nevključitvi pritožnika med ponudnike v ožjem izboru sicer pravilna, vendar Komisija pritožniku ni jasno, skladno in nedvoumno predložila ustrezne obrazložitve odločitve.

Komisija je varuhinjo človekovih pravic v odgovor obvestila, da je bil januarja 2012 in januarja 2013 spremenjen Praktični vodnik za pogodbene postopke za zunanje ukrepe EU. Nova različica PRAG vsebuje jasnejša navodila za ožji izbor in uporabo izbirnih meril. Spremenjene določbe bi morale pomagati preprečiti podobne razmere v prihodnosti ter pomagati ocenjevalnim odborom pri njihovih odločitvah in Komisiji pri zagotavljanju jasnih odgovorov ponudnikom.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil oddelek 2.4.11.1.3 PRAG (Preverjanje tehnične in strokovne usposobljenosti kandidatov ali ponudnikov) spremenjen in zdaj jasno pojasnjuje, kdaj in kako lahko prijavitelj uporabi zaključene dele nepopolnih projektov kot veljavne reference.

Zadeva 277/2012/RA: Delovanje registra za preglednost

Pritožnik, nevladna organizacija, je trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegovih pritožb glede točnosti izjav dveh multinacionalk v registru zastopnikov interesov Komisije. Nevladna organizacija je trdila tudi, da Komisija ni ustrezno obravnavala njene prošnje za dostop javnosti do dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic je pregledala spis in ugotovila, da je imela Komisija utemeljene razloge za zavrnitev pritožb. Varuh človekovih pravic pa je kritiziral Komisijo, ker pritožniku ni ustrezno pojasnila teh razlogov. Varuhinja človekovih pravic je kritizirala tudi dejstvo, da je Komisija prikrila informacije iz zahtevanih dokumentov kot „nepomembne“. S tem naj ne bi pravilno uporabila Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov.

Ker Komisija in Parlament trenutno pregledujeta skupni register za preglednost, je varuhinja človekovih pravic podala tri predloge:

(i) pri pregledu bi bilo treba v celoti upoštevati načela OECD za preglednost in integriteto pri lobiranju;

(ii) lahko bi preučila, ali bi bilo mogoče zagotoviti smernice o metodologiji, da bi zagotovili ne le večjo točnost, temveč tudi dosegljivo stopnjo primerljivosti izjav v registru;

(iii) pritožbe pomembno prispevajo k učinkovitemu izvajanju registra in bi jih bilo treba pozdraviti kot priložnost za povečanje točnosti informacij, ki jih vsebuje. Take pritožbe bi bilo treba temeljito preiskati, odgovori nanje pa bi morali dovolj podrobno obravnavati argumente pritožnika.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj pri nadaljnjem ukrepanju na podlagi teh predlogov upošteva stališča Evropskega parlamenta.

Nazadnje je varuhinja človekovih pravic predlagala, da bi lahko Komisija pred sestanki z uslužbenci Komisije sistematično obveščala zastopnike interesov, da namerava objaviti imena zastopnikov interesov, če se to zahteva v okviru prošenj za dostop do dokumentov na podlagi Uredbe št. 1049/2001.

Komisija je v svojem odgovoru na prvo kritično pripombo navedla, da bi podrobnejša obrazložitev pritožniku pomenila javno razkritje informacij, ki jih zadevnim družbam ni bilo treba razkriti v okviru njihovih izjav v registru zastopnikov interesov.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni razumela kritične pripombe. Varuhinja človekovih pravic ni pričakovala, da bo Komisija pritožniku razkrila informacije, ki jih zadevna podjetja ne bi razkrila v okviru svojih izjav v registru. Odločitev varuha človekovih pravic v tej zadevi je opozorila na elemente utemeljitve Komisije, ki bi jih bilo mogoče predložiti pritožniku. Komisija se na primer v svoji notranji oceni večkrat sklicuje na svoja pogosto zastavljena vprašanja, tj. javno dostopen dokument, pri čemer teh informacij ne navaja v svojem odgovoru pritožniku.

V zvezi z drugo kritično pripombo je Komisija vztrajala, da je pravilno uporabila pravila o dostopu do dokumentov, tako da je prikrila dele dokumentov in prikrite dele jasno označila kot „zunaj področja uporabe“.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da je Komisija zamudila priložnost, da bi izvedela, kako ji postopki iz Uredbe št. 1049/2001 omogočajo doseganje učinkovitosti ob hkratnem spoštovanju pravic prosilcev. Člen 6(3) Uredbe omogoča instituciji, da se s prosilcem posvetuje, da bi od njega pridobila soglasje za zagotovitev dostopa le do nekaterih delov zelo dolgega dokumenta. Institucija lahko na ta način prikrije dele dokumentov, ki niso pomembni za prošnjo prosilca, ne da bi morala opraviti poglobljeno (in morda zamudno) analizo o tem, ali veljajo izjeme. Za pravilno uporabo tega člena pa mora institucija spoštovati številne pomembne postopkovne zahteve. Prosilcu bi morala zlasti jasno pojasniti, da po njenem mnenju deli zadevnega(-ih) dokumenta(-ov) zanj niso pomembni. Poleg tega bi morala na splošno pojasniti, na kaj se ti deli dokumentov nanašajo, da bi se prosilec lahko informirano odločil, ali želi zaprositi tudi za dostop do teh delov ^[1].

V zvezi s predlogi varuha človekovih pravic za skupni register je Komisija varuha človekovih pravic obvestila, da je sistem že izboljšala. Natančneje, skupni sekretariat registra je registracijskim zavezancem zagotovil posebne smernice, vključno z jasno metodologijo za izjave. V zvezi z načeli OECD za preglednost in integriteto pri lobiranju je Komisija obvestila varuha človekovih pravic, da so njene službe prispevale k delu, ki je privedlo do teh načel, in da se strinja z zamislimi, ki izhajajo iz teh načel. Vendar Komisija ni sprejela nobenih posebnih ukrepov v zvezi s predlogom za razkritje imen lobistov v prihodnosti.

Pozitivni odziv Komisije na prve tri predloge je dobrodošel. Varuh človekovih pravic se bo še naprej zelo zanimal za delovanje skupnega registra ter obravnavo pritožb in zahtev za dostop do informacij in dokumentov, pa tudi predlogov, ki bi lahko izhajali iz javne razprave o morebitnem obveznem registru.

Zadeva 295/2012/MMN: Komisija bi morala pojasniti zamude v postopkih za ugotavljanje kršitev

Komisija je leta 2002 na lastno pobudo sprožila postopek za ugotavljanje kršitev proti Španiji. Komisija je maja 2008 Španiji poslala obrazloženo mnenje. Decembra 2010 je pritožnik Komisijo vprašal o stanju preiskave. Komisija je odgovorila, da se še ni odločila, ali bo zadevo predložila Sodišču.

Varuhinja človekovih pravic je poizvedovala o trditvi, da Komisija ni ukrepala v razumnem roku, bodisi s predložitvijo zadeve Sodišču bodisi z zaključkom zadeve, ter o s tem povezani trditvi. V zvezi z vsebino je varuhinja človekovih pravic menila, da so pojasnila Komisije razumna, in je primer zaključila. Vendar bi bilo bolje, če bi Komisija ta pojasnila pritožniku podala prej, ne pa samo med preiskavo varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je zato podala dodatno pripombo, v kateri je Komisijo pozvala, naj v prihodnje razmisli o tem, da bi državljanom zagotovila ustrezne informacije o razlogih, zaradi katerih je prekinila preiskavo postopka za ugotavljanje kršitev.

Čeprav je Komisija priznala koristi večje preglednosti in boljše komunikacije, je v odgovor zavrnila predlog varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje nekonstruktivno nadaljnje ukrepanje Komisije v tej zadevi.

Zadeva 412/2012/MHZ: Preprečevanje zamud in zagotavljanje preglednosti v postopkih za ugotavljanje kršitev

Pritožnik je pri Komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve proti Poljski. V pritožbi varuhinji človekovih pravic je bilo navedeno, da Komisija svoje pritožbe zaradi kršitve ni obravnavala s potrebno skrbnostjo in ni predložila ustrezne obrazložitve za zaključek zadeve.

Med preiskavo varuha človekovih pravic, ki je vključevala pregled spisa Komisije o tej zadevi, je Komisija dokazala, da je pritožnika ustrezno obveščala. Poleg tega je poljsko sodišče medtem Sodišču v predhodno odločanje predložilo predmet pritožbe zaradi neizpolnitve obveznosti. Zato je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da nadaljnje preiskave pritožbe niso bile upravičene. Varuhinja človekovih pravic je z namenom, da bi Komisiji pomagala izboljšati obravnavo prihodnjih primerov kršitev, podala dve dodatni pripombi, ki temeljita na dejstvih primera, kot so bila razkrita med inšpekcijskim pregledom.

Prva pripomba se je nanašala na okvirni enoletni rok za odločitev o začetku postopka za ugotavljanje kršitev (določen v točki 8 sporočila Komisije iz leta 2012). Varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj Komisija svojim službam pojasni, da potreba po posvetovanjih med službami sama po sebi ne upravičuje prekoračitve enoletnega roka.

Druga pripomba je bila, da bi Komisija pri obrazložitvi svojih odločitev v zadevah v zvezi s kršitvami lahko upoštevala, da bi proaktivno razkritje, vsaj okvirno, različnih stališč njenih služb lahko pomagalo prepričati pritožnike in državljane na splošno, da so navedeni razlogi, na katerih temelji zaključek zadeve, resnični.

Odgovor Komisije na prvo pripombo se je nanašal predvsem na dejstva posameznega primera.

Komisija je v odgovor na drugo pripombo navedla, da odločitev o začetku ali zaključku postopka za ugotavljanje kršitev sprejme kot kolegijski organ. Različna stališča odgovornih enot, ki sodelujejo v postopku posvetovanja pred sprejetjem odločitev v postopkih za ugotavljanje kršitev, so izključno notranje vprašanje.

Komisija je tudi navedla, da se zaveda, da sta večja preglednost in izboljšana komunikacija ključnega pomena za odnose med evropskimi institucijami in evropskimi državljani. To velja tudi za nalogo „varuha pogodb“, ki je Komisiji zaupana v členu 17(1) Pogodbe o Evropski uniji. To je Komisija javno priznala v svojem sporočilu „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“. Dober dokaz za to so letna poročila o letnem izvajanju prava EU, ki jih objavi Komisija, povzetek informacij, zagotovljen pritožnikom o vseh glavnih ukrepih, sprejetih v njihovih pritožbah, ali sporočila za javnost, izdana v zvezi z obrazloženimi mnenji, poslanimi državam članicam.

Komisija je tudi opozorila, da namen postopka za ugotavljanje kršitev ni predvsem posameznikom zagotoviti pravna sredstva, temveč zagotoviti, da država članica pravilno uporablja pravo EU. Kot je Komisija javno priznala, se lahko pritožniki zaradi tega včasih počutijo razočarane. Vendar ostaja dejstvo, da niso stranke v postopku in da zasledovani cilj ni zadovoljitev njihovih individualnih interesov.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni obravnavala vsebine prve nadaljnje pripombe.

V zvezi z drugo dodatno pripombo varuh človekovih pravic ugotavlja, da so bili pritožniki v konkretnem primeru najprej obveščeni o nameri, čeprav začasni, da poljskim organom pošljejo uradni opomin. Nato so bili obveščeni, da tak dopis ne bo poslan. V teh okoliščinah je varuhinja človekovih pravic presenečena, da bi se morala Komisija negativno odzvati na predlog, da bi proaktivno razkritje, vsaj v orisu, različnih stališč njenih služb lahko pomagalo prepričati pritožnike in državljane na splošno, da so navedeni razlogi, na katerih temelji zaključek zadeve, resnični.

Zadevi 519/2012/AN in 547/2012/AN: Komisija bi morala pritožnike za kršitve obvestiti o odlogu zaprtja.

Varuhinja človekovih pravic je začela skupno preiskavo dveh pritožb v zvezi z odločitvijo Komisije, da zaključi pritožbo zaradi kršitve. Komisija je v svojem mnenju obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je po tem, ko je pritožnikom napovedala, da namerava zaključiti primer, dejansko odložila odločitev o zaključku. Varuhinja človekovih pravic je v nadaljnji pripombi poudarila, da bi bilo v takih primerih koristno, državljanom prijazno in v skladu z upravno kulturo storitev za državljane, če bi Komisija (i) pravočasno obvestila pritožnike o odlogu in (ii) navedla razloge za odlog.

Komisija se je v odgovoru sklicevala na zaupnost pogajanj z državo članico kot razlog za to, da pritožnikov ni obvestila, da njihov primer še ni rešen.

Odziv Komisije ni prepričljiv. Dejstvo, da je odložila zaprtje, samo po sebi ni zaupna informacija. Poleg tega bi lahko Komisija navedla razloge za odlog, ne da bi razkrila zaupne informacije.

Zadeva 984/2012/EIS: Izterjava družinskih dodatkov

Pritožnik je bil član osebja Komisije. Ko je zaprosila za otroški dodatek, predviden v kadrovskih predpisih, je prijavila družinsko dajatev, ki jo je prejela od nacionalnih organov. Službe Komisije so menile, da se otroški dodatek ne bi smel zmanjšati, da bi se upoštevala ta dajatev. Dve leti pozneje so dejali, da je bila ta odločitev napaka, in nadaljevali z izterjavo ustreznih zneskov od pritožnikove mesečne plače. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic, da bi izpodbijal revidirano odločitev v zvezi z naravo dajatve in časovnim razporedom za izterjavo zadevnih zneskov, kar je privedlo do mesečnega odbitka, zaradi česar je bil v težkem finančnem položaju.

Varuhinja človekovih pravic je ob začetku preiskave Komisijo pozvala, naj razmisli o začasni ustavitvi ali zmanjšanju zneska mesečnih odbitkov. Komisija tega ni storila in tega vprašanja ni obravnavala v svojem mnenju.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi menila, da je bila odločitev o izterjavi zadevnih zneskov razumna in v skladu z ustrezno sodno prakso. Vendar je varuhinja človekovih pravic kritizirala dejstvo, da Komisija ni razmislila o tem, da bi mesečni znesek, ki se odšteje od pritožnikove plače, določila na znesek, ki bi bil pošten in razumen glede na njene posebne okoliščine.

Komisija se je v odgovor sklicevala na svoja notranja pravila. Menila je, da zahteve pritožnika, ki temeljijo na njegovem finančnem položaju, niso sprejemljiva utemeljitev za zmanjšanje mesečnega zneska. Vendar ni pojasnila, zakaj v skladu z njenimi notranjimi pravili ni mogla upoštevati položaja pritožnika.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni ukrepala, da bi zmanjšala tveganje, da bi se podobne razmere ponovile. Nasprotno, odgovor Komisije kaže, da se iz primera ni ničesar naučila.

Zadeva 1108/2012/RT: Obravnavanje zahtev za dostop javnosti, kadar ima prosilec tudi pravico do dostopa kot posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki

Pritožnik je Komisijo zaprosil za dostop do dokumenta v skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov. Zadevni dokument se je nanašal na njeno zaposlitev v projektu, ki ga je financirala Komisija. Med preiskavo varuha človekovih pravic je Komisija pritožniku predložila dokument. Pojasnila je, da je njena pravna podlaga za to Uredba 45/2001 o varstvu osebnih podatkov. (Člen 13 Uredbe 45/2001 določa, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravico do dostopa do podatkov o sebi.) Komisija je pojasnila, da dokument zaradi upravne napake ni bil priložen njeni odločitvi o prejšnji zahtevi pritožnika v skladu z Uredbo 45/2001. Varuhinja človekovih pravic je menila, da nadaljnje preiskave primera niso potrebne.

V nadaljnji pripombi je varuh človekovih pravic ponudil splošne smernice o tem, kako obravnavati zahteve, za katere bi bilo mogoče zaprositi za dostop v skladu z Uredbo 45/2001 ali Uredbo 1049/2001.

Komisija je v odgovoru potrdila, da če prosilec, ki mu je že bil omogočen dostop do dokumenta v skladu z Uredbo 45/2001, vloži naknadno prošnjo za dostop do istega dokumenta v skladu z Uredbo 1049/2001, bo Komisija izvedla oceno v skladu s slednjo uredbo, če, vendar le če prosilec to izrecno zahteva.

Komisija je tudi potrdila, da bo v primeru zahteve v skladu z Uredbo 1049/2001, vendar bi se prosilcu lahko zagotovil širši ali popoln dostop v skladu z Uredbo 45/2001, kot podlago za svojo odločitev uporabila slednjo uredbo.

Nazadnje, v redkih primerih, ko prosilec zahteva dostop do določenega dokumenta z uporabo postopkov iz Uredbe št. 45/2001 in Uredbe št. 1049/2001, bi Komisija uporabila postopek, ki bi prosilcu omogočil čim širši dostop.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv Komisije, ki zagotavlja, da se lahko zadevne temeljne pravice uveljavljajo učinkovito in na način, ki je učinkovit tako za prosilca kot za institucijo.

Zadeva 1111/2012/AN: Zamuda pri obravnavi prošenj za dostop do dokumentov

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija kršila procesne pravice pritožnika kot prosilca za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001. Varuhinja človekovih pravic je v kritični pripombi poudarila, da je Komisija (i) dvakrat podaljšala rok za odgovor na pritožnikovo potrdilno prošnjo in (ii) ni navedla predvidenega datuma za odločitev, ko je poslala drugi začasni odgovor.

Varuhinja človekovih pravic je podala še dve pripombi, ki naj bi Komisiji pomagali pri obravnavi prihodnjih zahtev. V prvi pripombi je bilo poudarjeno, da priloga k dokumentu, do katerega se zahteva dostop, ni ločen dokument, temveč je sestavni del dokumenta, h kateremu je priložena. Presojo, ali jo je treba razkriti ali ne, je torej treba opraviti hkrati s presojo v zvezi z glavnim dokumentom. Druga pripomba je bila, da bi morala posvetovanja v zvezi z osebnimi podatki potekati čim prej, da bi se spoštovali roki iz Uredbe 1049/2001.

Komisija je v odgovor na kritično pripombo priznala, da potrdilne prošnje pritožnika ni obravnavala v roku. Na splošno naj bi dejavniki, ki vodijo do prekoračitve rokov (kot so število, obseg, obseg in zapletenost zahtevanih dokumentov ter, kot v obravnavani zadevi, potreba po posvetovanju s tretjimi osebami), prav tako preprečevali, da bi lahko natančno ocenila čas, ki bo potreben za to, da se prosilcu pošlje vsebinski odgovor. Vendar je Komisija navedla, da si prizadeva prosilce čim bolj izčrpno obveščati o napredovanju njihovih prošenj.

V odgovor na prvo dodatno pripombo je Komisija navedla, da je zadevni primer obravnavala v skladu s pripombo varuha človekovih pravic.

Komisija je v odgovor na drugo dodatno pripombo poudarila, da potreba po posvetovanju postane jasna šele po oceni zahtevanih dokumentov. Vendar se je Komisija v celoti strinjala s stališčem varuha človekovih pravic, da je treba posvetovanja izvesti čim prej, in si prizadeva, da bi to storila čim prej.

Varuhinja človekovih pravic je zadovoljna z odgovorom Komisije v tej zadevi. Splošno vprašanje spoštovanja rokov za obravnavo prošenj za dostop v skladu z Uredbo št. 1049/2001 je predmet preiskave na lastno pobudo, naslovljene na Evropski parlament, Svet in Komisijo (OI/6/2013/KM). Preiskava je potekala v času, ko je bila ta študija zaključena.

Zadeva 1146/2012/AN: Postopek za ugotavljanje kršitev proti Španiji

Decembra 2009 je pritožnik pri Komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve proti španskim organom. Komisija je začela postopek EU Pilot. Junija 2012 se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic in se pritožil zaradi zamude Komisije pri obravnavi zadeve. Med preiskavo je Komisija navedla, da je pustila postopek EU Pilot odprt, ker je želela rešiti težave, ki jih je izpostavil pritožnik, s sodelovanjem z državo članico. Postopek je bil dolgotrajen zaradi zamud španskih organov pri odgovarjanju na njihove zahteve po informacijah in zaradi nepopolnosti predloženih odgovorov.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da so bili običajni roki v okviru postopka EU Pilot močno prekoračeni in da je več kot tri leta po tem, ko je pritožnik vložil pritožbo zaradi kršitve, položaj ostal popolnoma enak. Varuhinja človekovih pravic je kritizirala Komisijo zaradi neupoštevanja običajnega enoletnega roka za odločitev, ali naj začne postopek za ugotavljanje kršitev ali ne, in zaradi zamud pri obveščanju pritožnika.

Komisija je v svojem odgovoru obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je začela postopek za ugotavljanje kršitev, tako da je španskim organom poslala uradni opomin, ker v okviru sistema EU Pilot ni bil dosežen oprijemljiv napredek. Poleg tega je priznala, da imajo pritožniki pravico prejeti informacije o svoji pritožbi, tudi če zaradi dejavnikov, na katere Komisija ne more vplivati, ni bil dosežen napredek.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv Komisije na kritično pripombo.

Zadeva 1832/2012/EIS: Pomoč prosilcem za nepovratna sredstva pri razumevanju zahtev Komisije

Komisija je zavrnila pritožnikovo vlogo za nepovratna sredstva, ker ni predložila tehničnega/pripovednega poročila. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi sklenila, da se zdi razlaga Komisije o tem, kaj sestavlja tehnično/pripovedno poročilo, razumna glede na veljavne določbe finančne uredbe in izvedbenih pravil. Vendar je varuh človekovih pravic glede na to, da je ta zadeva razkrila, da bi bilo mogoče izraz napačno razlagati, pozval Komisijo, naj preuči možnost, da v svoje prihodnje razpise za zbiranje predlogov in/ali navodila za prosilce vključi razlago ali opis, kaj je treba razumeti z izrazom „tehnično/pripovedno poročilo“.

Komisija je v odgovor pojasnila, da je ustrezni generalni direktorat (GD za pravosodje) v svoj vodnik za prijavitelje iz leta 2013 vključil razlago izraza „tehnično/pripovedno poročilo“.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je v besedilu ustreznega vodnika za prosilce podrobno opisano in pojasnjeno, kako Komisija razume ta pojem. To hitro nadaljnje ukrepanje v zvezi z nadaljnjo pripombo je dobrodošlo.

Zadeva 2347/2012/PMC: Veljavnosti ponudb, ki so že potekle, ni mogoče podaljšati

Družba pritožnica je neuspešno oddala javni razpis za naročilo v zvezi s tehnično pomočjo za razvoj zmogljivosti državnih in nedržavnih akterjev v vseh državah vzhodnega partnerstva.

Pritožnik je trdil, da je Komisija od ponudnikov zahtevala podaljšanje veljavnosti njihovih ponudb, ki so že potekle, in da je to v nasprotju s praktičnim vodnikom za pogodbene postopke za zunanje ukrepe EU in navodili za ponudnike (PRAG). Trdila je, da bi morala Komisija preklicati razpisni postopek in začeti novega.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bila trditev upravičena. PRAG jasno navaja, da je tako zahtevo mogoče vložiti le pred iztekom obdobja veljavnosti.

V zvezi s trditvijo pritožnika je Komisija poudarila, da so bili vsi ponudniki obravnavani enako. Varuhinja človekovih pravic ni bila prepričana, da je to zadostna utemeljitev za to, da Komisija nadaljuje razpisni postopek. Vendar bi preklic razpisa pomenil, da 5,5 milijona EUR, predvidenih za leto 2012, ne bi bilo porabljenih, ker ni bilo dovolj časa za začetek novega razpisnega postopka. V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic menil, da ni nerazumno, da je Komisija zavzela stališče, da bi bilo sprejetje pritožnikove trditve nesorazmerno. Zadeva je bila zato zaključena s kritično pripombo glede neupoštevanja PRAG.

Komisija je v odgovoru navedla, da so obstoječi postopki in postopkovne smernice jasni v zvezi z ugotovitvijo varuha človekovih pravic o nepravilnostih, in obžalovala napako, do katere je prišlo. Zaradi jasnosti pravil Komisija ni menila, da jih je treba spremeniti. Vendar je Komisija navedla, da bodo njene ustrezne službe svoje osebje obvestile o tej zadevi in jih opomnile, naj v takih primerih posebno pozornost namenijo rokom.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja, da je Komisija priznala svojo napako ter sprejela pozitivne in konstruktivne nadaljnje ukrepe v zvezi s kritično pripombo.

Zadeva 297/2013/FOR: Navzkrižje interesov in ad hoc odbor Komisije za etiko

Pritožnik, korporativna lobistična skupina, je vložil pritožbo v zvezi z ad hoc odborom Komisije za etiko. Natančneje, pritožnik je izpostavil vprašanje članstva v odboru nekdanjega vodje pravne službe Komisije.

Pritožnik je trdil, da (i) je sklep Komisije o ponovnem imenovanju enega od članov njenega ad hoc odbora za etiko kršil člen 4 sklepa Komisije o ustanovitvi odbora iz leta 2003; in (ii) dejavnosti ad hoc odbora za etiko niso bile dovolj pregledne.

Pritožnik je trdil, da: (i) Komisija bi morala preklicati navedeno ponovno imenovanje in imenovati namestnika, ki izpolnjuje zahtevo po neodvisnosti; (ii) Komisija bi morala uvesti proaktivno politiko preglednosti za (a) spletno objavo življenjepisov in izjav o interesih članov ad hoc odbora za etiko; (b) izboljšanje spletne preglednosti v zvezi s člani ad hoc odbora za etiko in njegovimi odločitvami; in (iii) Komisija bi morala dolgoročno ustanoviti neodvisen odbor za etiko s širšim in bolje opredeljenim mandatom kot obstoječi odbor, ki bi moral biti popolnoma neodvisen in sestavljen iz strokovnjakov za etiko v javni upravi.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je Komisija z zamenjavo zadevnega poslanca sprejela potrebne ukrepe za rešitev prve obtožbe. Nadaljnje preiskave v zvezi z drugo ter drugo in tretjo trditvijo niso bile potrebne.

Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku zadeve podala dodatno pripombo, da bi morala Komisija izpolniti svojo zavezo, da na spletišču EUROPA ustvari posebno stran v zvezi z ad hoc odborom za etiko in njegovim delom.

Komisija je varuhinjo človekovih pravic v odgovor obvestila, da namerava vzpostaviti takšno spletno stran, ki bo vsebovala ustrezne sklepe Komisije o ustanovitvi odbora in imenovanju njegovih članov ter njihove življenjepise in častne izjave, ki potrjujejo odsotnost navzkrižja interesov med njihovo funkcijo članov odbora in njihovimi drugimi dejavnostmi ali interesi.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je zadevna spletna stran zdaj na voljo na naslovu: https://commission.europa.eu/about-european-commission/service-standards-and-principles/ethics-and-good-administration/commissioners-and-ethics/code-conduct-members-european-commission_en (v angleščini)

Zadeva 349/2013/EIS: Storitvena naravnanost do pritožnikov, ki so vložili pritožbo zaradi kršitve

Italijanski državljan se je Komisiji pritožil, da Italija ni sprejela ukrepov za ustrezno izvajanje direktive EU o kolektivnih odpustih (Direktiva 98/59/ES). Komisija se je 24. oktobra 2012 odločila, da zadevo predloži Sodišču, in istega dne objavila sporočilo za javnost v zvezi s tem.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da ga Komisija ni obvestila o tem, da je zadevo v zvezi s kršitvijo predložila Sodišču.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je Komisija med preiskavo sprejela ukrepe za rešitev zadeve in tako zaključila zadevo. Vendar je varuhinja človekovih pravic v nadaljnji pripombi predlagala, da bi bilo v primeru podobnih razmer v prihodnosti v skladu s kulturo storitev, če bi se Komisija opravičila za zamudo pri odgovoru zadevnemu državljanu.

Komisija je v svojem odgovoru na dodatno pripombo pojasnila, da (i) pritožnike obvešča o vsakem postopkovnem koraku v zvezi z njihovim primerom; in (ii) običajna praksa služb Komisije je, da se v zvezi s tem opravičijo, kadar pride do zamud.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezanost Komisije k storitveno usmerjenemu pristopu do pritožnikov v postopkih za ugotavljanje kršitev.

Zadeva 583/2013/MHZ: Vloga nacionalnih varuhov človekovih pravic pri pridobivanju pravnih sredstev v postopkih za ugotavljanje kršitev

Pritožnik, poljski ekološki kmet, je pri Komisiji vložil dve pritožbi zaradi kršitve zoper Poljsko. Poudaril je, da je potrebno hitro ukrepanje, saj so ogrožene zaščitene vrste. Ker ni slišal ničesar od Komisije, se je obrnil na varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo. Komisija je na podlagi preiskave stopila v stik s pritožnikom in začela postopek „EU Pilot“. Vendar pa je do takrat, ko je to storil, minilo 11 mesecev brez ukrepanja. Varuhinja človekovih pravic je kritizirala zamudo, ki je Komisija ni mogla upravičiti. Sklep o zaključku je vseboval tudi dodatno pripombo, namenjeno izboljšanju standardnih dopisov, ki jih Komisija uporablja za obveščanje pritožnika o postopku EU Pilot:

Varuhinja človekovih pravic spodbuja Komisijo, naj k standardnim dopisom, s katerimi pritožnike obvešča o pilotnem postopku, doda, da se lahko pritožijo nacionalnim varuhom človekovih pravic ali podobnim organom, katerih postopki na splošno ne vključujejo nobenih stroškov, v zvezi z domnevnimi kršitvami prava EU s strani nacionalnih uprav.

Odgovor Komisije na kritično pripombo je potrdil zavezo iz njenega sporočila o tej zadevi, da bo sprejela odločitev o izdaji uradnega opomina ali zaključku zadeve v enem letu od datuma evidentiranja pritožbe, vključno s postopkom EU Pilot, in da bo pritožnika obvestila o prekoračitvi tega roka.

Potrditev Komisije, da je zavezana pravočasni obravnavi pritožb zaradi kršitev, je dobrodošla. Varuh človekovih pravic se bo še naprej dejavno zanimal za to zadevo.

V zvezi z nadaljnjo pripombo je Komisija pojasnila, da je pritožnikom svetovala, naj uporabijo pravna sredstva pred nacionalnimi sodišči, „saj lahko o pravici pritožnika do odškodnine odločajo le nacionalna sodišča. V zvezi s tem nacionalni varuhi človekovih pravic niso pravi naslovniki pravnih sredstev. Poleg tega člen 47 Listine med drugim zavezuje države članice, da zagotovijo pravno pomoč tistim, ki nimajo zadostnih sredstev, če je taka pomoč potrebna za zagotovitev učinkovitega dostopa do pravnega varstva, saj se v skladu s členom 51 Listine določbe Listine uporabljajo za države članice pri izvajanju prava EU.“ Komisija je sklenila, da je seznanjena s predlogom, da se poudari možnost, da se po potrebi obrne tudi na nacionalne varuhe človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija očitno ne razume, da nacionalnim varuhom človekovih pravic pogosto uspe pridobiti pravna sredstva za posameznike. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to presenetljivo, saj Komisija sama dejavno spodbuja izvensodne metode reševanja sporov na ravni držav članic v različnih kontekstih, vključno s Solvitom in samim sistemom EU Pilot. Varuh človekovih pravic si bo še naprej prizadeval pomagati Komisiji razumeti vlogo izvensodnega reševanja sporov in oblikovati dosledno politiko v zvezi s tem.

Zadeva 1745/2013/TN: Informacije o povračilu zdravstvenih stroškov

Pritožnik, upokojeni uradnik Računskega sodišča, je zahteval povračilo nekaterih zdravstvenih stroškov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za uradnike institucij EU. Njegova zahteva je bila zavrnjena in je vložil pritožbo pri Komisiji na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Odgovora ni prejel.

Po stikih med službami varuha človekovih pravic in službami Komisije so pritožniku povrnili stroške. Komisija je tako zadevo rešila in zadevo zaključila. Vendar je pritožnika, ki se je upokojil leta 1987, skrbelo, da ga Komisija ni seznanila z veljavnimi pravili in obrazci za povračilo. Varuh človekovih pravic je zato podal dodatno pripombo, v kateri je Komisijo pozval, naj pritožniku v svojem jeziku zagotovi izčrpne informacije o veljavnih pravilih, postopkih in obrazcih za zahtevke za povračilo v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja.

Komisija je pritožniku poslala ustrezne informacije.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv Komisije.

Zapoznelo nadaljnje ukrepanje v zvezi s primerom, zaključenim leta 2012

Zadeva 914/2009/ER: Dolžnost lojalnega sodelovanja v preiskavah varuha človekovih pravic

Pritožnik je Komisijo zaprosil za dostop do vseh dokumentov v zvezi z vzpostavitvijo in izvajanjem režima premij za kakovost, ki zagotavlja denarno podporo kmetom, ki proizvajajo nekatere sorte trde pšenice. Ker pritožnik ni prejel odgovora, se je obrnil na varuha človekovih pravic. Komisija je sprejela predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev in ga obvestila, da je pritožniku odobrila dostop do vseh razpoložljivih dokumentov. Pritožnik je nato pri varuhu človekovih pravic vložil novo pritožbo, v kateri je trdil, da je Komisija v odgovor na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev predložila netočne informacije in se ni ustrezno odzvala na njegovo zahtevo za dostop.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi poudarila, da morajo institucije EU v skladu z dolžnostjo lojalnega sodelovanja pri odzivu na predlog sporazumne rešitve zagotoviti točne informacije. Komisija naj tega v obravnavanem primeru ne bi storila, ko je navedla, da je razkrila vse razpoložljive dokumente, kar naj ne bi držalo. Neobstoj popolnega razkritja naj bi pomenil tudi kršitev Uredbe št. 1049/2001.

Komisija je v odgovoru obžalovala, da je varuhinja človekovih pravic menila, da je bilo njeno ravnanje v nasprotju z dolžnostjo lojalnega medinstitucionalnega sodelovanja, in poudarila, da je zavezana spoštovanju te dolžnosti. Komisija je izrazila tudi svojo zavezanost pozitivnemu izidu zadeve in, natančneje, svojo pripravljenost, da pritožniku predloži vse nadaljnje razpoložljive dokumente.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je odziv Komisije zadovoljiv.

4. Evropska centralna banka (ECB)

Glej zadevo 1339/2012/FOR zgoraj pod „Zvezdne zadeve“.

5. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

Zadeva 532/2011/CK: Diskriminacija na podlagi starosti s strani misije EU

Pritožba se je nanašala na zavrnitev misije EULEX-Kosovo, da bi pritožniku omogočila nadaljevanje dela po 65. letu starosti. Varuhinja človekovih pravic je ob upoštevanju mnenja ESZD predlagala sporazumno rešitev, ki jo je ESZD zavrnila. Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila z dvema kritičnima pripombama.

Prva kritična pripomba se je nanašala na to, da ESZD ni navedla zadostnih razlogov za svojo odločitev, da pritožniku ne podaljša pogodbe po 65. letu starosti. V drugi pripombi je varuh človekovih pravic kritiziral dejstvo, da ESZD (i) ni priznala napak, ki so se zgodile pri obravnavi pritožnikovega primera, ter (ii) pritožniku ni predložila popolnega in učinkovitega opravičila.

ESZD je v odgovor vztrajala, da ne more biti odgovorna za nepravilnosti, ki jih je ugotovila varuhinja človekovih pravic. Trdila je, da je vodja misije odgovoren za administracijo in logistiko misije. Ugotovil je tudi, da člani osebja misije niso uslužbenci ESZD.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je ESZD zavrnila prevzem odgovornosti za nepravilnosti, do katerih je prišlo. V okviru OI/12/2010/MMN sta se visoka predstavnica in ESZD dogovorili, da bosta sprejeli postopkovno odgovornost za pritožbe v zvezi z misijami EU.

Obravnavana zadeva kaže, da nihče ni pripravljen sprejeti odgovornosti, če varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti v zvezi z misijo EU. To kaže na sistemsko težavo pri varstvu temeljnih pravic v zvezi z misijami EU. Varuh človekovih pravic bo na to težavo opozoril Evropski parlament.

6. Evropska investicijska banka (EIB)

Zadeva 48/2012/MHZ: EIB izboljšuje obveščanje pritožnikov o zamudah

Pritožbeni mehanizem EIB je preiskal pritožbo v zvezi z gradbenim projektom na Poljskem. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic, ker se ni strinjal z ugotovitvami CM. Pritožil se je tudi, da je CM odložil odločitev o njegovi pritožbi.

Varuhinja človekovih pravic po opravljeni preiskavi ni našla razloga, da bi podvomila v ugotovitve CM. Kar zadeva zamudo, so bili v mnenju EIB o pritožbi ustrezno pojasnjeni razlogi zanjo. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ni bilo nepravilnosti. Nadaljnja pripomba je spodbudila EIB, naj v zgodnejši fazi pojasni razloge za vsako tako zamudo v prihodnosti; tj. ko pritožnika obvesti, da bo prišlo do zamude pri obravnavi pritožbe.

EIB je v odgovor posodobila svoje operativne postopke pritožbenega mehanizma, tako da je odstavku 4.11 dodala naslednje besedilo:

„Kadar odbor EIB za pritožbe pritožnikom ne more odgovoriti v predpisanih rokih, o tem pred iztekom roka obvesti pritožnika oziroma pritožnike in navede razloge za zamudo.“

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe EIB. Sprememba operativnih postopkov je popolnoma v skladu z načeli dobrega upravljanja.

Zadeva 526/2012/ER: Informacije o dodatkih za izobraževanje

Pritožnik je upokojeni uslužbenec EIB, ki prebiva v Luksemburgu. Oba njena otroka prejemata dodatek za šolanje od EIB. EIB je leta 2012 od dodatkov za šolanje začela odštevati znesek, ki ustreza luksemburškemu "dodateku CEDIES".

Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da ni podlage za odbitek, ker dodatek CEDIES in dodatek EIB za šolanje nista podobne narave.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je stališče EIB, da sta obe nadomestili podobne narave, razumno. Varuhinja človekovih pravic je v sklepu o zaključku zadeve podala dodatno pripombo, v kateri je pozdravila pripravljenost EIB´s, da si še naprej prizadeva za spodbujanje medinstitucionalne izmenjave informacij, da bi se zmanjšalo upravno breme za upravičence do finančne pomoči CEDIES, ki so upravičeni do nadomestil EIB. Varuhinja človekovih pravic je EIB spodbudila, naj si prizadeva za uresničitev tega cilja ter o tem ustrezno obvesti svoje sedanje in nekdanje osebje.

V odgovor je EIB sprejela številne ukrepe, da bi svoje sedanje in nekdanje osebje obvestila o spremembah sheme CEDIES od septembra 2013.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv EIB.

7. Evropski urad za izbor osebja (EPSO)

Glej zadevo 962/2011/AN zgoraj pod „Zvezdne zadeve“.

Zadeva 1906/2011/TN: Obravnava zahtevkov za informacije in pregled s strani urada EPSO

Pritožba se je nanašala na to, kako je urad EPSO obravnaval zahteve za informacije in zahteve za pregled, vložene v okviru javnega natečaja. Varuhinja človekovih pravic je kritizirala dejstvo, da urad EPSO pritožnika ni obvestil o datumu ocenjevanja vsaj dva tedna vnaprej. Navedeno je bilo tudi, da bi moral EPSO pripraviti splošne smernice, ki bi natečajnim komisijam svetovale, naj odločitve o zahtevah za pregled sprejmejo tako, da bi EPSO kandidate lahko obvestil o datumu ocenjevanja vsaj dva tedna vnaprej.

Urad EPSO se je pritožniku opravičil za povzročene nevšečnosti. Zavezala se je, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo kandidati o tem obveščeni čim prej in da bo upoštevan najkrajši rok dveh tednov.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv urada EPSO na pripombe.

Zadeva 2006/2011/ER: Informacije o ocenjevanju pisnih preizkusov

Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju za izbiro pomočnikov na tajniškem področju. Pritoževal se je, da mu urad EPSO ni zagotovil zadostnih informacij v zvezi z ocenjevanjem njegovih praktičnih testov c) in d).

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo ugotovila, da urad EPSO na ustreznih ocenjevalnih listih ali v potnem listu kompetenc ni evidentiral in navedel (a) ocenjevalnih meril/pristojnosti, ocenjenih v zvezi s praktičnimi preizkusi, in (b) delnih ocen za ta merila/pristojnosti. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da urad EPSO ni izpolnil zaveze, ki jo je sprejel v okviru prejšnje preiskave na lastno pobudo v zvezi s stopnjo podrobnosti informacij, ki so bile zagotovljene kandidatom.

Urad EPSO je v odgovor na kritično pripombo priznal pomanjkljivost in se zanjo opravičil. Urad EPSO je tudi navedel, da je medtem sprejel ukrepe za zagotovitev, da potni listi kompetenc vsebujejo ustrezne opisne povratne informacije o splošnih kompetencah in kompetencah za posamezno delovno mesto.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv urada EPSO.

Zadevi 2022/2011/RT in 2430/2011/RT: Povratne informacije o uspešnosti pri praktičnih testih

Pritožniki so sodelovali na natečaju, ki ga je EPSO organiziral za strokovno-tehnične uslužbence na področju tajništva. Pritožili so se, da jim urad EPSO ni zagotovil ustreznih povratnih informacij o njihovi uspešnosti pri praktičnih testih.

Urad EPSO je pojasnil, da se je natečajna komisija odločila, da zaradi „tehnične narave“ testov v potni list kompetenc ne bo vključila nobenih posebnih pripomb v zvezi z njimi. Varuh človekovih pravic je menil, da zaveza, ki jo je urad EPSO sprejel v okviru preiskave na lastno pobudo OI/05/2005/PB, pomeni, da mora v ustreznih ocenjevalnih listih ali v potnem listu kompetenc evidentirati in navesti (a) ocenjevalna merila/pristojnosti, ocenjene v zvezi s praktičnimi preizkusi, in (b) delne ocene za ta merila/pristojnosti. Ker EPSO tega ni storil, je varuhinja človekovih pravic podala kritično pripombo.

Urad EPSO je v odgovoru poudaril pomen, ki ga pripisuje preglednosti svojih postopkov, in pojasnil, da je potni list kompetenc namenjen zagotavljanju smiselnih (kvantitativnih in kvalitativnih) povratnih informacij kandidatom. Predstavlja velik korak naprej v primerjavi s prejšnjo prakso, zaradi česar je bilo kandidatom zelo težko razumeti, kako so bili uspešni. V obravnavanem primeru pa natečajna komisija v potni list kompetenc za praktična preizkusa c) in d) javnega natečaja EPSO/AST/111/10 ni vključila pripomb. Urad EPSO se je zavezal, da bo v prihodnjih postopkih upošteval kritično pripombo varuhinje človekovih pravic, in poudaril svojo odločenost, da bo še naprej izboljševal kakovost povratnih informacij, danih kandidatom.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja priznanje urada EPSO, da je dobro, da se kandidatom zagotovijo ustrezne informacije o njihovi uspešnosti pri praktičnih testih, in verjame, da bo urad EPSO o tem ustrezno obvestil izbirne komisije.

Zadeva 2163/2011/ER: Domnevna zamenjava pisnega preizkusa kandidata s pisnim preizkusom drugega kandidata

Pritožnik, romunski državljan, se je udeležil javnega natečaja za pravnike lingviste, ki ga je organiziral urad EPSO. Varuhu človekovih pravic se je pritožila, da je urad EPSO njen pisni test pomešal s testom drugega kandidata in ji ni želel zagotoviti informacij o anonimizaciji testov.

Varuhinja človekovih pravic po preiskavi, vključno z inšpekcijskim pregledom, ni ugotovila nepravilnosti v zvezi z domnevno zamenjavo dokumentov. Poleg tega ni bilo razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi z zagotavljanjem informacij pritožniku, saj je urad EPSO te informacije zagotovil med preiskavo. Vendar je varuhinja človekovih pravic v dodatni pripombi predlagala, naj EPSO v prihodnje kandidatom, ki menijo, da so bili njihovi testni dokumenti morda pomešani s testnimi dokumenti drugih kandidatov, zagotovi ustrezen opis ukrepov, ki jih je sprejel, da bi se izognil takemu tveganju.

Urad EPSO je v svojem odgovoru izrazil pripravljenost, da kandidatom na zahtevo zagotovi informacije o ukrepih, ki jih sprejme za zagotovitev, da so pisni preizkusi in njihovi rezultati pravilno povezani s kandidati. Urad EPSO je tudi pojasnil, da so glede na njegove izkušnje kandidati, ki izrazijo dvome o morebitnem mešanju pisnih preizkusov, na splošno pomirjeni, ko prejmejo neoznačeno kopijo testnega papirja.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pojasnilo urada EPSO´ o svojem pristopu v takih primerih.

Zadeva 2383/2011/ER: Preverjanje dokazil

Pritožba se je nanašala na predizbirni postopek na javnem natečaju, ki ga je EPSO organiziral za upravne uslužbence na področju upravljanja strukturnih skladov. Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti, vendar je podala dodatno pripombo, v kateri je urad EPSO pozvala, naj razmisli o možnosti preverjanja dokazil kandidatov v zgodnejši fazi natečaja.

Odgovor urada EPSO je razlikoval med natečaji, ki so temeljili izključno na testih, in natečaji, ki so temeljili na kvalifikacijah in testih. Kar zadeva prve, je v vodniku za javne natečaje predvidena možnost preverjanja neposredno na podlagi dokazil. Vendar urad EPSO predčasno preverjanje opravi le, če to želi institucija, ki je zaprosila za organizacijo natečaja. V tem primeru se obvestilo o natečaju pripravi v skladu s tem. Pri natečajih, ki temeljijo na kvalifikacijah in preizkusih, je v vodniku in obvestilu o natečaju jasno navedeno, da se prvo preverjanje opravi izključno na podlagi informacij, ki jih kandidati navedejo v elektronski prijavi. Vendar mora natečajna komisija pozneje preveriti, ali so te informacije podprte z dokumenti. Po mnenju urada EPSO je Sodišče za uslužbence ta postopek potrdilo v sodbi z dne 24. aprila 2013 v zadevi F-73/11. Urad EPSO je sklenil, da bo pri natečajih, ki temeljijo samo na testih, upošteval želje institucije prosilke, pri natečajih, ki temeljijo na kvalifikacijah in testih, pa bo ohranil sedanji postopek.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je zadevna določba vodnika za javne natečaje, člen 5.1, oblikovana na splošno in uradu EPSO ne bi preprečevala, da upošteva predlog varuha človekovih pravic.

V skladu s točko 83 zgoraj navedene sodbe je postopek, s katerim se šele po predizbirnih testih preveri, ali kandidati izpolnjujejo posebne pogoje za pripustitev k natečaju, skladen, prvič, s členoma 4 in 5 Priloge III h Kadrovskim predpisom, drugič, z interesom Komisije, da se preizkusov udeležijo samo kandidati, ki izpolnjujejo te pogoje, in tretjič, z načelom dobrega upravljanja.  Ugotoviti je treba, da je bila ta ugotovitev sprejeta v okviru predlogov tožeče stranke za razglasitev ničnosti izbirnega postopka, ker naj bi ta dajal prednost kandidatom, ki so svoje izkušnje v spletni prijavi navedli previsoko.

Varuh človekovih pravic meni, da je urad EPSO izkrivil zadevno sodbo Sodišča, ker jo je predstavil kot utemeljitev za zavrnitev uvedbe postopka, ki bi v največji možni meri zmanjšal tveganje, da bi bili kandidati izključeni na prvi stopnji natečaja, ker bi dobili nižje ocene kot kandidati, ki bi bili nato sami izključeni iz natečaja zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije.

Zadeva 2518/2011/MHZ: Postopek „zahteve za revizijo“ urada EPSO

Pritožnik je uspešno opravil teste javnega natečaja, ki ga je organiziral EPSO. Natečajna komisija je odločila, da je ne uvrsti na rezervni seznam, ker ni predložila dokazil o zahtevanih delovnih izkušnjah. Zahtevala je ponovno preučitev te odločbe in ni bila zadovoljna s pojasnilom za njeno ohranitev. Nato se je obrnila na varuhinjo človekovih pravic in trdila, da je bila obrazložitev odločitve natečajne komisije napačna. Trdila je, da bi moral urad EPSO posredovati pri odboru. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je urad EPSO od natečajne komisije pridobil dodatne informacije in podrobno obrazložil svojo odločitev. Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da ni bilo vsebinskih napak in da nadaljnje preiskave niso bile upravičene. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku zadeve podala še dve pripombi.

V prvi pripombi je urad EPSO spodbudil, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi kandidatom, ki niso zadovoljni z odločitvami natečajnih komisij, zagotovil dostop do učinkovitega postopka notranje revizije, v katerem so navedeni ustrezni in jasni razlogi za njegove ugotovitve. Druga pripomba je urad EPSO spodbudila, naj v fazi postopka notranje revizije ustrezno ukrepa, če je odločitev natečajne komisije pravno napačna. Poudarila je tudi, da bi učinkovit mehanizem notranje revizije varuhu človekovih pravic omogočil, da oceni, ali obstajajo razlogi za začetek preiskave, če je kandidat še vedno nezadovoljen, in pomagal preprečiti zapleten pritožbeni postopek v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov.

Urad EPSO je v odgovoru pojasnil spremembe, ki jih je uvedel v postopku „zahteve za pregled“, s katerim lahko kandidati od natečajne komisije zahtevajo, da ponovno oceni odločitve in popravi napake.

Po navedbah urada EPSO je imel postopek pred spremembami dve glavni slabosti. Prvič, pristop k pregledu med različnimi natečaji ni bil usklajen. Drugič, natečajne komisije niso imele dostopa do pravnega strokovnega znanja, kar je privedlo do jedrnatih odgovorov, pri katerih se pogosto niso upoštevali pravni argumenti kandidatov, pravne pomanjkljivosti v odločitvah pa niso bile odkrite in popravljene. Zaradi teh pomanjkljivosti so bili kandidati pogosto nezadovoljni z odgovori odborov na zahteve za pregled in so zadevo predložili Sodišču ali varuhu človekovih pravic ali pa so vložili pritožbo v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov.

Novembra 2012 so bile uvedene spremembe za zagotovitev, da (i) vsi poslani odgovori temeljijo na pravno utemeljenih odločitvah; (ii) zahteve za pregled prejmejo ustrezne, jasne in prepričljive odgovore; in (iii) pri odzivanju na zahteve v vseh razpisnih postopkih se uporabljajo enotni standardi.

Za doseganje teh rezultatov je bil vzpostavljen nov delovni postopek, ki ga upravlja specializirana skupina v okviru sektorja za pravne zadeve urada EPSO. Po izteku roka za oddajo prijav v zvezi z določenim natečajem odpravnik zadev iz skupine opredeli veljavne argumente vseh kandidatov in loči tiste, za katere je potreben poseben prispevek natečajne komisije in/ali odvetnika urada EPSO, od tistih, na katere je mogoče odgovoriti s katalogom standardnih odgovorov na podlagi sodne prakse. Oseba, ki obravnava zadevo, pripravi odgovore za izbirno komisijo in jih predstavi na sestanku komisije. Odbor običajno sprejme predloge odpravnika zadeve, včasih z dodatno obrazložitvijo. Svojo odločitev o vsakem posameznem primeru zabeleži v ocenjevalni list, ki je vključen v kandidatovo kartoteko. Oseba, ki obravnava zadevo, nato posodobi vsak osnutek odgovora, da odraža odločitev odbora, sprejeto na sestanku. Osnutek odgovora se nato predloži odvetniku urada EPSO v končno preverjanje kakovosti in sopodpis. Odvetnik lahko na tej stopnji še vedno dopolni in/ali prilagodi obrazložitev iz replike, ne da bi pri tem spremenil vsebino odločitve komisije.

Če se zdi odločitev komisije napačna ali če je njena obrazložitev nepopolna ali vzbuja pravne pomisleke, odvetnik zadevo vrne komisiji s pisnimi pripombami ali zahteva sestanek z komisijo, da bi se problem rešil z razpravo. Odbori običajno upoštevajo pravne nasvete urada EPSO. Če komisija tega ne stori, lahko direktor urada EPSO (kot organ za imenovanja, pristojen za natečaj) odloči o ustreznem nadaljnjem ukrepanju glede na sodno prakso, v skladu s katero organ za imenovanja ne more biti vezan na nezakonite odločitve natečajne komisije.

Ključni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri razmisleku o tem, kaj lahko EPSO stori za zagotovitev učinkovitega mehanizma notranje revizije za kandidate, je neodvisnost izbirnih komisij. Organ za imenovanja (v tem primeru EPSO) ne more s svojo presojo nadomestiti presoje natečajne komisije pri ocenjevanju izpolnjevanja pogojev za pripustitev k natečaju ali uspešnosti kandidatov. (Enake omejitve veljajo, kadar kandidati vložijo pritožbe v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov). Vendar, kot je pravilno poudaril EPSO, sodna praksa priznava pristojnost in odgovornost organa za imenovanja, da ustrezno ukrepa, če natečajna komisija sprejme nezakonito odločbo.

Glede na navedeno se zdi, da je novi postopek „zahteve za pregled“ urada EPSO dobro zasnovan, da (i) pomaga izbirnim komisijam pri odkrivanju in popravljanju morebitnih napak v njihovih odločitvah; (ii) zagotovijo, da kandidati, ki vložijo zahtevo za pregled, prejmejo pravočasen in dobro utemeljen odgovor; ter (iii) uradu EPSO omogočiti, da odkrije in odpravi vse primere, v katerih natečajna komisija deluje nezakonito.

Novi postopek je bil uveden proti koncu leta 2012. Močan znak, da se zdi, da deluje dobro, je 65-odstotno zmanjšanje števila pritožb varuhu človekovih pravic, ki so bile podlaga za naslavljanje preiskave na urad EPSO v letu 2013.

Varuhinja človekovih pravic upošteva zahtevo za revizijski postopek pri uporabi člena 2(4) svojega statuta, ki določa, da je treba pred vložitvijo pritožbe pri zadevni instituciji uporabiti „ustrezne upravne pristope“. V praksi to pomeni, da se od pritožnika običajno pričakuje, da je pred vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic zoper EPSO v zvezi z odločitvijo natečajne komisije uporabil postopek pregleda. Poleg tega bi morala biti pritožba podlaga za mnenje, da zahteva za pregled ni bila ustrezno obravnavana.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitivno in konstruktivno nadaljnje ukrepanje urada EPSO na podlagi nadaljnjih pripomb.

Zadeva 688/2012/MHZ: Hrup v testnem centru

Kandidata na natečaju EPSO je motil hrup gradbenih del, ki so potekala ob testnem centru v Barceloni. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da urad EPSO pritožniku ni ustrezno in pravočasno odgovoril, zaradi česar ni imel več možnosti za ustrezno ukrepanje in učinkovito obravnavo zadeve. Varuhinja človekovih pravic je v dodatni pripombi predlagala, naj urad EPSO sprejme proaktiven pristop k obravnavanju podobnih situacij, ki bi se lahko pojavile v prihodnosti. Natančneje, urad EPSO bi lahko določil splošna pravila, ki bi se uporabljala v primerih, ko testov ni mogoče izvesti optimalno zaradi okoliščin, na katere urad EPSO ne more vplivati. Taka pravila ne bi pomenila le koristnih smernic za izvajalca urada EPSO, odgovornega za testne centre, temveč bi tudi povečala preglednost izbirnih postopkov, saj bi kandidati lahko vedeli, katere ukrepe lahko pričakujejo, če bi med testi prišlo do motenj.

Urad EPSO je v odgovoru navedel, da se je pritožniku opravičil in da bo še naprej sprejemal vse potrebne ukrepe za zagotovitev popolne skladnosti in poštenih pogojev testiranja v vseh testnih centrih, da bi se izognili negativnim vplivom na uspešnost kandidatov. EPSO se je strinjal, da bi bila splošna pravila, ki jih je predlagal varuh človekovih pravic, koristna, in se zavezal, da bo temeljito ocenil zadevni praktični in operativni okvir.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven in konstruktiven odziv urada EPSO.

Zadeva 717/2012/CK: Zadovoljevanje posebnih potreb

Pritožnik je bil osem mesecev noseč, ko ga je urad EPSO povabil k sodelovanju na testu v ocenjevalnem centru v Bruslju. Pritožnik, ki ni mogel potovati, je urad EPSO prosil, naj zadovolji njene posebne potrebe. Potem ko je urad EPSO zavrnil preložitev ustnega preizkusa ali sodelovanje na njem prek videokonference, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da je imel EPSO sicer prav, ko je zavrnil prošnjo za sodelovanje prek videokonference, vendar ni prepričljivo pojasnil, zakaj ni mogel ugoditi pritožnikovi prošnji za kratko podaljšanje roka za opravljanje testov.

Urad EPSO se je v odgovor zavezal, da bo v prihodnosti preučil izvedljivost podaljšanja obdobja testiranja za razumno obdobje, da bi zadostil potrebam nosečih kandidatk in omogočil večjo prožnost pri začetnem načrtovanju.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven in konstruktiven odziv urada EPSO.

Zadeva 2302/2012/RT: Urad EPSO ukrepa za preprečevanje sporov

Kandidatka na natečaju, ki ga je organiziral urad EPSO, se je pritožila, da je urad EPSO izgubil eno od strani njenega praktičnega preizkusa, ki je vključeval obdelavo besedila dokumenta. Varuhinja človekovih pravic je pregledala spis, ugotovila, da nič ne manjka, in zaključila zadevo.

Vendar je varuhinja človekovih pravic predlagala, da bi lahko urad EPSO pri prihodnjih testih vsakega kandidata pozval, naj na vsako stran izpitne skripte poleg svojega imena, podpisa in številke kandidata ročno vključi tudi številko strani in skupno število strani (na primer „1/7“ na prvi strani skripta, sestavljenega iz 7 strani).

Urad EPSO je v odgovor pozdravil nadaljnjo pripombo in dejal, da jo bo upošteval pri podobnih testih na javnih natečajih, ki bodo organizirani v prihodnosti.

Odgovor urada EPSO je zadovoljiv.

8. Urad za publikacije

Zadeva 2741/2008/CK: Nezadostne razlage so privedle do dojemanja nepoštene obravnave

Urad za publikacije Evropske unije je sklenil okvirno pogodbo, na podlagi katere bi mu pritožnik zagotavljal storitve, povezane z aplikacijo IT (v nadaljnjem besedilu: aplikacija). Pritožnik je Uradu za publikacije predložil več pritožb, zlasti v zvezi z (i) odločitvijo Urada za publikacije, da odredi prehod aplikacije na novo tehnologijo od prejšnjega izvajalca pred prenosom aplikacije na pritožnika; (ii) zamude pri začetku in (iii) pomanjkanje informacij o postopku prevzema. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom urada, se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je po opravljeni preiskavi ugotovila, da Urad za publikacije ni zagotovil izčrpnih in ustreznih pojasnil v odgovor na pritožbe pritožnika, zaradi česar je pritožnik menil, da Urad ravna nepošteno, nepošteno ali delno.

V odgovor na kritiko varuha človekovih pravic se je Urad za publikacije zavezal, da bo več pozornosti namenil pravilni komunikaciji z izvajalci, da bi zagotovil, da so ustrezno obveščeni in razumejo delovanje Urada in ukrepe, ki jih je sprejel. Obljubila je tudi, da si bo še naprej prizadevala za zagotovitev pravične obravnave svojih izvajalcev.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitivno in konstruktivno nadaljnje ukrepanje Urada za publikacije v zvezi s kritično pripombo.

Zadeva 1859/2010/ER: Uporaba postopka s pogajanji

Urad za publikacije je leta 2009 oddal naročilo za opravljanje storitev, povezanih s programsko opremo, ki se uporablja za njegov spletni portal EU Bookshop. Namesto da bi objavila javni razpis, je naročilo oddala po postopku s pogajanji. Pritožnik, grško podjetje, ki deluje na področju informacijske tehnologije in komunikacij, je nasprotoval uporabi tega postopka.

Varuh človekovih pravic je po preiskavi ugotovil, da ustrezna pravila določajo, da lahko institucije uporabijo postopek s pogajanji le, če je iz tehničnih ali umetniških razlogov ali iz razlogov, povezanih z varstvom izključnih pravic, nujno treba oddati naročilo določenemu izvajalcu. V obravnavani zadevi Urad za publikacije ni predložil zadostnih dokazov, da je bilo naročilo storitev nujno treba zaupati razvijalcu programske opreme, ki mu je dodelil naročilo.

Urad za publikacije se je v odgovoru na kritično pripombo skliceval na dogodke in okoliščine, povezane s sklenitvijo druge pogodbe, v zvezi s katero je bil konec leta 2012 objavljen prvi javni razpis.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da v odgovoru Urada za publikacije niso bila obravnavana vprašanja, ki jih je izpostavila kritična pripomba.

Zadeva 1922/2010/ER: Nepodaljšanje pogodbe

Družba pritožnica je zmagala na javnem razpisu za razvoj, vzdrževanje in podporo informacijskih sistemov. Pogodba je določala, da bo trajala dve leti z možnostjo dveh samodejnih podaljšanj, vsako za eno leto, razen če Urad za publikacije odloči drugače. Pogodba je bila enkrat podaljšana. Po sestanku z uradnikom Urada za publikacije, pristojnim za upravljanje pogodbe, mu je pritožnikov poslovodja poslal elektronsko sporočilo o nadaljnjem ukrepanju. Uradniku se je zahvalil za sejo in povedal, da je kolegom povedal, da Urad za publikacije načrtuje ponovno podaljšanje pogodbe. Naslednji mesec je Urad za publikacije obvestil pritožnika, da ne želi podaljšati pogodbe.

Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo. Urad za publikacije je zavzel stališče, da med sestankom ni bilo dano nobeno zagotovilo v zvezi s podaljšanjem pogodbe. Pri pregledu spisa so bila razkrita interna obvestila, ki so pokazala, da so interne razprave v času sestanka predvidevale nepodaljšanje pogodbe. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da ni verjetno, da bi zadevni uradnik na sestanku dal domnevna zagotovila. Poleg tega se v okoliščinah primera odsotnost odziva Urada za publikacije na pritožnikovo nadaljnje elektronsko sporočilo ne more šteti za tiho soglasje.

Hkrati je varuhinja človekovih pravic poudarila, da Uradu za publikacije nič ne bi preprečilo, da odgovori na pritožnikovo elektronsko sporočilo. V tem odgovoru bi lahko pritožnika obvestila o roku za odločitev o podaljšanju ali nepodaljšanju pogodbe. To bi bilo mogoče storiti brez razkritja takratnega notranjega postopka odločanja. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s tem podala dodatno pripombo, da bi zagotovila smernice, če bi se v prihodnosti pojavili podobni primeri.

Urad za publikacije je v odgovor na to vodstvo opozoril na dodatno pripombo varuha človekovih pravic ter na potrebo po zagotovitvi ustrezne in pravočasne komunikacije z izvajalci.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja to pozitivno nadaljnje ukrepanje.

9. Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (Frontex)

Zadeva 2053/2012/AN: Potreba po postopkovni pravičnosti pri obravnavanju kadrovskih vprašanj

Pritožnik je delal kot tolmač v skupnih operacijah agencije Frontex v skladu s sporazumom med agencijo Frontex in njegovo državo članico. Frontex je državo članico pozval, naj ga ne napoti več. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da je bil žrtev nepravične obravnave. Varuh človekovih pravic je po preiskavi ugotovil, da je pritožnikova trditev o nepošteni obravnavi upravičena.

Agencija Frontex je v odgovor na kritike varuhinje človekovih pravic ponudila dodatna pojasnila o svojih ukrepih v posameznem primeru in izrazila pripravljenost za sodelovanje z varuhom človekovih pravic pri iskanju sistemskih rešitev za pravično in učinkovito obravnavo takih primerov.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja konstruktiven odziv agencije Frontex.

10. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)

Zadeva 51/2011/AN: Politike EASA o prijavljanju nepravilnosti in navzkrižju interesov

Pritožnik je pri EASA izrazil pomisleke glede varnosti in navzkrižja interesov v zvezi z določeno vrsto zrakoplova. Varuhinja človekovih pravic je kritizirala dejstvo, da EASA ni ustrezno obravnavala pritožnikovih pomislekov glede navzkrižja interesov v postopku certificiranja. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic agencijo EASA spodbudila, naj spremeni ali razloži svoja notranja pravila, da bi zagotovila, da žvižgači prejmejo smiselne povratne informacije v zvezi z izidom preiskav agencije EASA na podlagi njihovih pomislekov. Druga dodatna pripomba je spodbudila EASA, naj začne izvajati novo politiko o obvladovanju nasprotij interesov.

EASA je v odgovoru pojasnila, da je namen njenega postopka za prijavo nepravilnosti pridobiti informacije o varnostnih pomislekih iz zunanjih virov. Po mnenju EASA se bistveno razlikuje od postopkov, ki temeljijo na členu 22b Kadrovskih predpisov. Postopek se trenutno pregleduje in bo tudi preimenovan v „zaupno poročilo o varnosti“, da bi se izognili nesporazumom in zmedi. V zvezi z nasprotji interesov se je EASA sklicevala na izvajanje politike za preprečevanje in zmanjševanje nasprotij interesov, ki jo je sprejela avgusta 2012. Zlasti njegov kodeks ravnanja za uslužbence zdaj vsebuje poseben oddelek „Politika o nepristranskosti in neodvisnosti: preprečevanje in zmanjševanje navzkrižja interesov“.

Varuhinja človekovih pravic razume, da ima postopek EASA za zaupno poročanje o varnostnih pomislekih poseben namen. Vendar varuhinja človekovih pravic še vedno meni, da bi morala EASA osebam, ki poročajo o resnih pomislekih, zagotoviti ustrezne povratne informacije. Take povratne informacije zagotavljajo, da je EASA zadevo ustrezno obravnavala in sprejela utemeljen sklep. Tako zagotavlja odgovornost in spodbuja tudi poročanje, kar je v javnem interesu.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja nove določbe o navzkrižju interesov iz kodeksa ravnanja za osebje agencije EASA.

Glej zadevo 434/2012/VL zgoraj pod „Zvezdne zadeve“.

11. Evropski bančni organ (EBA)

Zadeve 1321/2011/LP, 1875/2011/LP, 1876/2011/LP in 1966/2011/LP: Sestava interesne skupine

Pritožbe so se nanašale na odločitev, ki jo je leta 2011 sprejel Evropski bančni organ (EBA) v zvezi s sestavo svoje 30-članske interesne skupine za bančništvo (BSG). Ta odločitev je bila sprejeta v skladu z uredbo o ustanovitvi EBA.

Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi pritožb kritizirala EBA, ker je zahtevo iz člena 37(3) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov ter zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“, uporabil le glede sestave BSG kot celote in ne tudi znotraj vsake kategorije članstva. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da EBA s tem, ko je imenoval samo enega predstavnika zaposlenih v BSG, ni izpolnil zahteve iz člena 37(2) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi uravnotežena zastopanost deležnikov po vsej Uniji. Nazadnje je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je organ EBA s tem, ko je v kategorijo „uporabniki“ vključil vloge predstavnikov subjektov, ki očitno niso mali uporabniki storitev, ki jih zagotavlja finančni/bančni sektor, temveč ponudniki plačljivih storitev za slednje, storil še en primer nepravilnosti.

Varuhinja človekovih pravic je tudi priporočila, naj EBA: (i) v prihodnosti prepreči tveganje, da bi bila ena ali več držav članic prekomerno zastopanih; (ii) prihodnje razpise za prijavo interesa za članstvo v BSG objavi ne le na svojem spletnem mestu, temveč tudi v specializiranem finančnem tisku, in na splošno uporabi vse druge komunikacijske kanale, ki bi lahko povečali ozaveščenost in zanimanje kandidatk; (iii) zahteva, da bodoči prosilci navedejo samo eno od šestih kategorij, za katere želijo, da se obravnavajo; in (iv) v prihodnosti, ko bodo imenovani člani usmerjevalne skupine za bančništvo, objavi smiselne informacije, ki bi lahko pokazale, kako je EBA glede na različne prejete vloge izpolnil zahtevo po zagotavljanju uravnotežene zastopanosti vseh različnih kategorij zadevnih deležnikov in kako je pri tem zagotovil tudi „v največji možni meri [...] ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“.

EBA je v svojem odgovoru izrazil pripravljenost, da pri oblikovanju nove usmerjevalne skupine upošteva vse predloge varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven in konstruktiven odziv EBA.

12. Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Zadeva 1826/2010/VL: Javno razširjanje informacij v skladu z uredbo REACH

Uredba REACH (Uredba 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) od proizvajalcev in uvoznikov kemičnih snovi zahteva, da snovi registrirajo pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA). Pritožba v tej zadevi, ki jo je vložila družba, ki deluje v interesu svojih hčerinskih družb v kemični industriji, se je nanašala na to, kako je ECHA obravnavala prošnjo za dostop javnosti do svoje registracijske dokumentacije, ki jo je vložila tretja oseba na podlagi Uredbe št. 1049/2001.

Varuh človekovih pravic po preiskavi ni ugotovil nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku zadeve podala še dve pripombi. Prva je pozvala ECHA, naj, če tega še ni storila, registracijske zavezance opozori, naj informacij, za katere menijo, da so zaupne, ne vnašajo v polja, ki jih je treba objaviti v skladu z Uredbo REACH. Druga pripomba se je nanašala na dejstvo, da mora ECHA, kadar se posvetuje s tretjimi avtorji dokumentov, v zvezi s katerimi je prejela zahtevo za dostop javnosti, tem tretjim osebam odobriti najmanj pet delovnih dni, da izrazijo svoja stališča. Pripomba je bila, da bi morala ECHA v prihodnjih primerih zagotoviti, da zadevni rok dejansko vključuje pet delovnih dni.

Agencija ECHA je v svojem odgovoru pojasnila obstoječe ukrepe, ki registracijske zavezance opozarjajo, naj informacij, ki se štejejo za zaupne, ne vnašajo v polja, objavljena v skladu z uredbo REACH. Napovedala je tudi več novih ukrepov za zagotovitev pravilne uporabe zahteve po petih delovnih dneh.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv agencije ECHA na nadaljnje pripombe.

13. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Zadeva 775/2010/ANA: Obravnavanje morebitnega navzkrižja interesov zaradi premestitve uslužbenca v zasebni sektor

Nekdanji uslužbenec EFSA se je dva meseca po izteku pogodbe z EFSA preselil v zasebni sektor. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi pripravila tri osnutke priporočil, od katerih je agencija EFSA sprejela dve (glej oddelek C.3 zgoraj).

V osnutku priporočila, ki ni bil sprejet, je bila EFSA pozvana, naj prizna, da ne spoštuje ustreznih postopkovnih pravil, in izvede oceno navzkrižja interesov. Varuhinja človekovih pravic je v sklepu o zaključku preiskave kritizirala, da EFSA ni sprejela osnutka priporočila. Poleg tega je varuh človekovih pravic podal štiri dodatne pripombe. Te pripombe so agenciji EFSA zagotovile podrobna navodila glede izvajanja prvega osnutka priporočila, ki ga je agencija EFSA sprejela.

EFSA se je v odgovor zavezala, da bo prve tri dodatne pripombe vključila v pregled svojih postopkov, ki je potekal. V zvezi s četrto dodatno pripombo je EFSA pojasnila, zakaj meni, da veljavna pravila zadostujejo.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je odgovor EFSA na nadaljnje pripombe razumen, in ugotavlja, da je EFSA bistveno izboljšala svoja pravila in postopke v zvezi z vprašanji navzkrižja interesov in pojava vrtljivih vrat. Obžaluje pa, da se EFSA ni odzvala na kritično pripombo v tej zadevi.

Zadeva 1228/2011/MMN: Izterjava nadomestila za nastanitev

EFSA je pritožnika zaposlila kot pogodbenega uslužbenca in mu izplačala nadomestilo za nastanitev. Po izteku poskusne dobe se je EFSA odločila, da ne bo potrdila pritožnikove pogodbe in da bo v celoti izterjala nadomestilo za nastanitev. Pritožnik se je v zvezi z izterjavo obrnil na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo podala obrazložen predlog, naj EFSA razmisli o plačilu ex gratia, ki bi ustrezalo ustreznemu odstotku nadomestila za nastanitev. EFSA je zavrnila predlog sporazumne rešitve. Ker njegova razlaga za to ni bila prepričljiva in ni obravnavala nekaterih pomislekov iz predloga, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.

EFSA je v odgovoru potrdila, da je spremenila svojo prakso in zdaj izplačuje nadomestilo za nastanitev šele ob koncu poskusne dobe, razen če zadevni uslužbenec izrecno zahteva predplačilo.

Varuh človekovih pravic še naprej obžaluje trmo EFSA v konkretnem primeru pritožnika. Vendar bi morala sprememba njene prakse zagotoviti, da se podobni problemi v prihodnosti ne bodo več pojavljali.

Zadeva 622/2012/ANA: Obravnava domnevnega navzkrižja interesov

Pritožba se je nanašala na to, kako je EFSA obravnavala domnevno navzkrižje interesov v zvezi s predsednikom znanstvenega sveta EFSA (v nadaljnjem besedilu: predsednik). Pritožnik, nevladna organizacija, je trdil, da ima predsednik stalen interes za inštitut (v nadaljnjem besedilu: inštitut), ki ga EFSA ni obravnavala.

Po navedbah pritožnika je domnevno navzkrižje interesov zajemalo obdobje od leta 2003 do leta 2012. Vendar so se pravila, ki urejajo navzkrižje interesov v EFSA, leta 2009 spremenila, EFSA pa je bila na to opozorjena šele leta 2010. Glede na ta dejstva se je preiskava varuha človekovih pravic osredotočila na obdobje 2009–2012.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi, ki je vključevala pregled spisa EFSA, ugotovila, da je EFSA z vsebinskega vidika utemeljeno menila, da v obdobju, ki ga zajema preiskava, ni bilo navzkrižja interesov.

V zvezi s postopkom je varuh človekovih pravic sklenil, da čeprav se zdi, da se je sodelovanje predsednika v Inštitutu končalo leta 2005, letne izjave o interesih predsednika tega niso odražale do posodobitve novembra 2010. Jasno je bilo tudi, da EFSA te napake ni opazila. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda menila, da gre za enkratno napako, ki jo je EFSA medtem popravila.

Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku preiskave z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso potrebne, vseeno podala dodatno pripombo:

V skladu s kulturo odgovornosti, ki jo želi varuh človekovih pravic vnesti v institucije EU v njihovih odnosih z državljani in civilno družbo, bi lahko agencija EFSA razmislila o tem, da bi svoje službe obvestila, da bi bilo v primeru napake poleg sprejetja popravnih ukrepov za njeno odpravo primerno priznati to napako in se zanjo opravičiti.

V odgovor je EFSA pritožniku poslala dopis z opravičilom. EFSA se je tudi zavezala, da si bo še naprej prizadevala za večjo ozaveščenost osebja o dobrih upravnih načelih in etičnih standardih.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitivne nadaljnje ukrepe agencije EFSA.

14. Evropska agencija za zdravila (EMA)

Zadeva 1701/2011/ANA: Dostop javnosti do dolgoročne epidemiološke študije

Ta zadeva se nanaša na zahtevo za dostop javnosti do dolgoročne epidemiološke študije (v nadaljnjem besedilu: študija SAGhE). Francoska agencija za zdravila (v nadaljnjem besedilu: AFSSAPS) je študijo posredovala agenciji EMA in sprožila napotitveni postopek v zvezi z zdravilom, imenovanim genotropin. Pritožnik, farmacevtska družba, ki ima dovoljenje EU za promet z genotropinom, je zaprosil za dostop javnosti do študije, pri čemer se je skliceval na Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov. Agencija EMA je dostop zavrnila z obrazložitvijo, da ji je bila študija posredovana zaupno in da bi njeno razkritje škodilo poslovnim interesom znanstvenih raziskovalcev, vključenih v študijo. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Med preiskavo se je izkazalo, da je bil resnični cilj pritožnika dostop do študije SAGhE na drugi podlagi kot na podlagi Uredbe 1049/2001. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil. Varuhinja človekovih pravic je pred tem menila, da agencija EMA ni predložila dovolj podrobnih pojasnil o tem, kako bi razkritje študije SAGhE škodilo poslovnim interesom zadevnih znanstvenih raziskovalcev. Varuhinja človekovih pravic je na to opozorila v dodatni pripombi in agencijo EMA pozvala, naj pridobi ustrezna spoznanja za prihodnost.

Agencija EMA je v odgovor navedla, da razume, zakaj bi morali prosilci, katerih prošnje za dostop do dokumentov se zavrnejo, prejeti podrobne razloge, in se zavezala, da bo v prihodnje zagotovila boljšo obrazložitev.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odgovor in zavezo agencije EMA.

Zadeva 1877/2010/FOR: Dostop javnosti do dokumentov in javni register

Agencija EMA je zavrnila vloge za dostop javnosti do različnih dokumentov ,, in sicer do (i) vzorčne embalaže; (ii) redna posodobljena poročila o varnosti zdravila (iii) poročila o kombinaciji dekstropropoksifena in paracetamola ter o topikalnem ketoprofenu in (iv) poročilo referenčne države članice o oceni načrta obvladovanja tveganja za rimonabant.

Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti v zvezi s točko (i) in je menila, da nadaljnje preiskave v zvezi s točko (ii) niso upravičene. Kritično je ocenila točki (iii) in (iv). Poleg tega je pripomnila, da bi morala Evropska agencija za zdravila vzpostaviti celovit javno dostopen register dokumentov.

Agencija EMA je nato objavila dokumente, ki so bili predmet kritičnih pripomb.

V zvezi z dodatno pripombo se je agencija EMA sklicevala na različne spletne storitve, namenjene izboljšanju njene preglednosti. Zavrnil pa je predlog, da bi moral imeti izčrpen register dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da agencija EMA ni priznala pravnih in upravnih razlogov za razvoj celovitega registra dokumentov.

15. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)

Zadeva 1967/2011/LP: Sestava interesne skupine

Pritožba se je nanašala na odločitev Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) iz leta 2011 v zvezi s sestavo njegove 30-članske interesne skupine za vrednostne papirje in trge (SMSG). Odločitev je temeljila na ustanovni uredbi ESMA.

Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi pritožbe organu ESMA očitala, da je zahtevo iz člena 37(3) Uredbe, da se v čim večji meri zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“, uporabil le v zvezi s sestavo usmerjevalne skupine za enotni trg kot celote in ne tudi v okviru vsake kategorije članstva. Kritizirala je tudi ESMA, ker je v SMSG imenoval samo enega predstavnika MSP, s čimer ni upošteval zahteve iz člena 37(2) Uredbe, da se v čim večji meri zagotovi uravnotežena zastopanost deležnikov po vsej Uniji. Nazadnje je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da organ ESMA s tem, ko ni ustrezno pojasnil svoje izbire v zvezi s predstavnikom zaposlenih, ni ravnal v skladu s členom 37(2) Uredbe in je zato storil primer nepravilnosti.

Varuhinja človekovih pravic je tudi priporočila, naj organ ESMA (i) prihodnje razpise za prijavo interesa za članstvo v SMSG objavi ne le na svojem spletnem mestu, temveč tudi v specializiranem finančnem tisku, in na splošno uporabi vse druge komunikacijske kanale, ki bi lahko povečali ozaveščenost in zanimanje kandidatk; (ii) zahteva, da bodoči prosilci navedejo samo eno od šestih kategorij, za katere želijo, da se obravnavajo; (iii) zagotovi, kolikor je to mogoče, da kategorija "uporabnikov" ne dobi neupravičene številčne prednosti v škodo sedežev, ki se dodelijo preostalim štirim kategorijam SMSG; in (iv) da bi ohranili zahtevano raven preglednosti pri vzpostavljanju in delovanju SMSG, se v prihodnje izogibajte pripravi seznama nadomestnih članov.

Organ ESMA je v odgovor navedel, da si prizadeva uresničiti vse predloge varuha človekovih pravic v zvezi z ustanovitvijo nove usmerjevalne skupine za vrednostne papirje in trge.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven in konstruktiven odziv ESMA.

16. Izvajalska agencija za raziskave (REA)

Zadeva 2111/2011/RA: Preglednost ocenjevanja raziskovalnih predlogov

Pritožba se je nanašala na pregled, ki ga je opravil odbor Agencije za pravna sredstva, in na zavrnitev Agencije, da objavi nekatere informacije o postopku pregleda. Varuhinja človekovih pravic pri pregledu ni ugotovila nepravilnosti. Poleg tega je pritožnik zaradi pritožbe prejel zadevne informacije. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku zadeve podala še dve pripombi.

Prva pripomba je Agencijo spodbudila, naj svoje osebje ozavešča o informacijah, ki se lahko razkrijejo javnosti v ustreznih postopkih.

V drugi pripombi je bilo predlagano, da bi lahko Agencija v prihodnosti razmislila o objavi imen ocenjevalcev. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da čeprav so ocenjevalci trenutno obveščeni, da njihova imena ne bodo objavljena, bi lahko agencija to spremenila za prihodnost. Varuhinja človekovih pravic je agencijo opozorila na dokument o stališču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 24. marca 2011 o dostopu javnosti do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, po sodbi v zadevi Bavarian Lager. Oddelek tega dokumenta z naslovom „Proaktivni pristop“vsebuje smernice za institucije EU, ki želijo delovati pregledno, pri tem pa spoštovati pravici do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Agencija je v zvezi s prvo pripombo koordinatorje razpisov opozorila, da lahko na zahtevo predložijo informacije o številu točk, potrebnih za uvrstitev na končni razvrstitveni seznam ali na rezervni seznam.

V zvezi z drugo pripombo je Agencija pojasnila, da vprašanje, ali naj razkrije imena posameznih strokovnih ocenjevalcev, presega njene pristojnosti. Agencija je opomnila Generalni direktorat Komisije za raziskave in inovacije (GD RTD), ki je vodilna služba za takšna horizontalna vprašanja. GD RTD bo o tem vprašanju razpravljal z vsemi zadevnimi generalnimi direktorati in agencijami pri pripravi novega okvirnega programa Obzorje 2020.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv agencije na pripombe in informacije, ki jih je posredovala v zvezi s pripravami na okvirni program Obzorje 2020.

17. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Zadeva 637/2009/FOR: Enako obravnavanje v okviru sistema zgodnjega opozarjanja

Pritožba se je nanašala na delovanje sistema zgodnjega opozarjanja (EWS), računalniško podprtega informacijskega sistema, namenjenega prepoznavanju groženj finančnim interesom in ugledu EU. Sistem zgodnjega opozarjanja vsebuje različne ravni opozarjanja. Pritožnik je bil predmet opozorila W3b, ki se izda v zvezi z osebami, ki so v sodnem postopku zaradi resnih upravnih napak ali goljufije. Pritoževal se je, da je bila zahteva urada OLAF za evidentiranje opozorila zoper njega nepravilna, prav tako pa tudi njegova zavrnitev preklica tega opozorila, saj zoper njega ni bil uveden „sodni postopek“, kot je določeno v sklepu o vzpostavitvi sistema zgodnjega opozarjanja.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi lahko OLAF-ova razlaga pogojev za izdajo opozoril privedla do tega, da bi bile osebe v primerljivih položajih različno razvrščene glede na nacionalni pravni sistem, ki se zanje uporablja. Varuhinja človekovih pravic je kot sporazumno rešitev predlagala, naj urad OLAF odpravi opozorilo W3b proti pritožniku in preuči, ali bi bila primerna druga vrsta opozorila. OLAF ni upošteval predloga in varuhinja človekovih pravic je podala kritično pripombo.

Urad OLAF je v svojem odgovoru razumel, da varuh človekovih pravic pomeni, da je opozorilo W3b upravičeno le, če je bila fizična ali pravna oseba, vključena v preiskavo urada OLAF, obtožena pred pristojnim nacionalnim sodnim organom na podlagi ugotovitev urada OLAF. Urad OLAF je menil, da izraz „sodni postopki“, kot se uporablja v členu 12 sklepa o sistemu zgodnjega opozarjanja, zajema tudi sodne preiskave.

OLAF je prav tako obvestil varuha človekovih pravic, da je bil pritožnik v konkretnem primeru zdaj obtožen v Belgiji.

Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da urad OLAF ni obravnaval vprašanja, kako zagotoviti, da razlike med nacionalnimi pravnimi sistemi ne bodo povzročile neenake obravnave za namene sistema zgodnjega opozarjanja.

Zadeva 1560/2010/FOR: Nove smernice o preiskovalnih postopkih za osebje urada OLAF

Nevladna organizacija s sedežem v Združenem kraljestvu se je pritožila zaradi preiskave, ki jo je izvedel urad OLAF. Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi ugotovila, da urad OLAF (i) ni spoštoval postopkovnih smernic za razgovore iz priročnika urada OLAF; (ii) ni zagotovila, da bi njeni preiskovalci predložili pisna dovoljenja, in (iii) je svoje ugotovitve napačno posredovala donatorjem pritožnika.

Urad OLAF je v odgovor pojasnil, da je po začetku veljavnosti nove uredbe o preiskavah urada OLAF sprejel nove smernice o preiskovalnih postopkih za osebje urada OLAF. Smernice imajo enako utemeljitev kot kritične pripombe: tj. zagotoviti, da se preiskave urada OLAF izvajajo ob polnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti načela pravičnosti, pravice vpletenih oseb, da izrazijo svoje mnenje o dejstvih, ki jih zadevajo, in načela, da lahko zaključki preiskave temeljijo izključno na elementih, ki imajo dokazno vrednost.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja sprejetje novih smernic o preiskovalnih postopkih za osebje urada OLAF.

Zadeva 1697/2010/JN: Žvižgaštvo

Pritožnik je v okviru svojih poklicnih dolžnosti kot uradnik Evropskega računskega sodišča (ERS) odkril informacije v zvezi z zaključeno preiskavo urada OLAF. Menil je, da za te informacije velja obveznost poročanja iz člena 22a Kadrovskih predpisov. Informacije je sporočil uradu OLAF, vendar ni prejel odgovora. Pritožnik se je v pritožbi varuhu človekovih pravic skliceval na člen 22b kadrovskih predpisov. Menil je, da bi lahko OLAF na podlagi njegovega razkritja nadaljeval preiskavo. OLAF je v svojem mnenju trdil, da mu navedenega postopka ni treba uporabiti, ker je bilo razkritje pritožnika povezano z revizijo, na kateri je delal. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je OLAF zadevo obravnaval kot nepravilnost, in podala štiri kritične pripombe.

Urad OLAF je v svojem odgovoru najprej pojasnil, da so okoliščine primera neobičajne in se verjetno ne bodo ponovile: revizor je uporabil določbe Kadrovskih predpisov o prijavljanju nepravilnosti, čeprav je o istih zadevah že razpravljal z uradom OLAF v okviru revizije. Urad OLAF je tudi poudaril, da so žvižgači dragocen vir informacij za urad OLAF. OLAF že več let sodeluje pri oblikovanju celovite politike o prijavljanju nepravilnosti. Prispevala je k pripravi smernic o žvižgaštvu, ki jih je Komisija sprejela leta 2012.

V odgovoru urada OLAF so bile pojasnjene tudi izboljšave njegovih notranjih postopkov. Pravila za ravnanje z informacijami, ki jih predložijo žvižgači, so bila vključena v navodila urada OLAF za osebje o preiskovalnih postopkih (ISIP). Generalni direktor je izdal interno obvestilo, ki prepoveduje vključitev osebnih podatkov žvižgačev v končna poročila, posredovana institucijam in organom EU ter nacionalnim pravosodnim organom. To znatno omejuje tveganje razkritja identitete žvižgača. Poleg tega ima urad OLAF zdaj enotno točko za ocenjevanje prejetih informacij, ki zagotavlja dosleden pristop k žvižgačem. Posebne določbe v zvezi z žvižgači so del delovnih dogovorov, ki se sklepajo med uradom OLAF ter drugimi institucijami in organi Unije.

Varuhinja človekovih pravic se strinja z uradom OLAF, da so bile okoliščine primera neobičajne in se verjetno ne bodo ponovile. Kolikor se je mogoče iz primera kaj naučiti, je varuhinja človekovih pravic zadovoljna, da odgovor urada OLAF kaže na na splošno konstruktiven pristop.

Zadeva 2515/2011/CK: OLAF bi moral zagotoviti hitre informacije o rezultatih preiskav.

Zadeva se je nanašala na domnevne nepravilnosti in diskriminacijo pri tem, kako je urad OLAF izvajal upravne preiskave pritožnika in treh drugih poslancev Evropskega parlamenta, katerih imena so bila objavljena v časopisnem članku z naslovom „Euro MPs exposed in 'cash-for-laws' scandal“.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi o tem, kako je urad OLAF izvajal svoje preiskave, menila, da čeprav so štiri preiskave temeljile na podobnih trditvah, dejstva niso bila enaka in da je moral urad OLAF vsak primer oceniti ločeno. Zato zgolj dejstvo, da so posamezne preiskave trajale različno dolgo, ni dokazovalo obstoja diskriminacije. Prav tako ni bilo ničesar, kar bi nakazovalo, da je urad OLAF pritožnika obravnaval manj ugodno kot druge tri zadevne poslance Evropskega parlamenta. Varuhinja človekovih pravic je tudi menila, da je celotno trajanje postopka ostalo v razumnih rokih. Vendar je prišlo do dvomesečne zamude, preden je urad OLAF pritožnika obvestil o zaključku preiskave. Za pomoč uradu OLAF pri izboljšanju njegove uprave je varuhinja človekovih pravic nadalje pripomnila, da bi moral urad OLAF v prihodnosti zadevno osebo čim prej po zaključku preiskave obvestiti o izidu.

Urad OLAF je v odgovor pojasnil, da nova uredba, ki ureja njegove dejavnosti in je začela veljati 1. oktobra 2013, določa, da je treba zadevno osebo v desetih delovnih dneh obvestiti o zaključku preiskave, če niso bili najdeni nobeni dokazi. OLAF je dodal, da njegove službe na splošno obvestijo zadevno osebo v istem roku tudi v primerih, ko preiskava razkrije obstoj dokazov zoper to osebo, razen če obstaja tveganje poseganja v nadaljnje ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven in konstruktiven odziv urada OLAF.

Zadeva 598/2013/OV: Dostop javnosti do poročila urada OLAF o preiskavi

Pritožba se je nanašala na zavrnitev urada OLAF, da nevladni organizaciji odobri javni dostop do preiskovalnega poročila urada OLAF v zvezi z obtožbami proti nekdanjemu komisarju Johnu Dalliju. Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti v zvezi z domnevno zavrnitvijo, vendar je uradu OLAF priporočila, naj pri zavrnitvi dostopa do dokumentov zaradi tekočih nacionalnih postopkov predloži obrazložitev, ki tožeči stranki omogoča, da razume, zakaj bi razkritje dokumentov konkretno in učinkovito oslabilo tekoče nacionalne postopke. Varuhinja človekovih pravic je tudi priporočila, naj urad OLAF pridobi informacije in mnenja nacionalnih organov, preden zavrne dostop do dokumentov, ker bi njihovo razkritje ogrozilo tekoče nacionalne postopke.

Urad OLAF je v odgovoru navedel, da bo pri obravnavi podobnih zahtev za dostop javnosti v prihodnosti upošteval nadaljnje pripombe varuha človekovih pravic. Poudarila je, da od nacionalnih organov zahteva redno posodabljanje njihovih nadaljnjih ukrepov in da si prizadeva biti čim bolj natančna, kadar je to pomembno pri odzivanju na zahteve za dostop javnosti do dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja izjavo urada OLAF, da bo pri obravnavi prihodnjih zahtev za dostop javnosti upošteval nadaljnje pripombe.