- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Vodnik evropskega varuha človekovih pravic po pritožbah
Dokument - Datum Sobota | 01 oktober 2011
Evropski varuh človekovih pravic
Vodnik evropskega varuha človekovih pravic po pritožbah
Publikacija za osebje institucij, organov, uradov in agencij EU
Publikacija je na voljo v nemščini, angleščini in francoščini. Če ga želite prejeti v enem od teh jezikov, ga prenesite ali naročite v spletni knjigarni EU Bookshop ( http://bookshop.europa.eu).
© Evropska unija, 2011
Reprodukcija v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljena z navedbo vira.
Knjižica je objavljena na spletni strani: http://www.ombudsman.europa.eu
Vse fotografije © Evropska unija, razen če ni navedeno drugače.
Oblikovanje in postavitev Rosendahls - Schultz Grafisk, Albertslund, Danska, in EntenEller A/S, Valby, Danska.
Nahaja se v FrutigerNext in Palatino.
Natisnjeno v Nemčiji
ISBN 978-92-9212-251-5 . doi:10.2869/30481 . QK-31-10-691-EN-C
Evropski varuh človekovih pravic si prizadeva za pravične rešitve pritožb zoper institucije Evropske unije, spodbuja preglednost in upravno kulturo storitev. Njegov cilj je vzpostaviti zaupanje z dialogom med državljani in Evropsko unijo ter spodbujati najvišje standarde ravnanja v institucijah Unije.
Predgovor
Ta knjižica je namenjena osebju institucij, organov, uradov in agencij EU (odslej skrajšano „institucije“).
Kot oseba, zaposlena v instituciji, je povsem mogoče, da boste na neki stopnji svoje poklicne poti sodelovali pri odgovoru na pritožbo. Pritožbo lahko naslovite neposredno na svojo institucijo ali pa jo pošljete evropskemu varuhu človekovih pravic. Možno je tudi, da pritožbo pri varuhu človekovih pravic vložite sami.
Ta knjižica je zasnovana tako, da vam pomaga bolje razumeti pristop varuha človekovih pravic k obravnavi pritožb in upravnim težavam. Pojasnjuje, kako se najbolje odzvati na pritožbe, na katere vas opozori varuh človekovih pravic, in kako se jim sploh izogniti. Pojasnjuje tudi, kaj lahko varuh človekovih pravic posebej stori, da vam pomaga.
Kot evropska varuhinja človekovih pravic si želim sodelovati z institucijami EU, da bi pomagala pri reševanju pritožb, spodbujala kulturo storitev in krepila podobo Unije v očeh državljanov. Od začetka mandata aprila 2003 sem se srečal z osebjem na vseh ravneh uprave EU, da bi pojasnil razloge za svoje delo, predlagal, kako se najbolje odzvati na pritožbe, in izboljšal upravne prakse.
Naš skupni cilj je uresničiti temeljno pravico do dobrega upravljanja za vse, ki nas kontaktirajo. Upam, da boste v prizadevanju za dosego tega cilja še naprej videli varuha človekovih pravic kot zaveznika, ki vam pomaga v boju proti nepravilnostim in sistemskim težavam ter pri zagotavljanju vrhunske storitve.
P. Nikiforos Diamandouros
Odgovarjanje na pritožbe
Uvod v delo varuha človekovih pravic
Kaj počne?
Evropski varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe o nepravilnostih v institucijah EU. Varuh človekovih pravic lahko začne preiskave tudi na lastno pobudo. Varuh človekovih pravic je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen in nepristranski.
Česa pa ne počne?
Varuh človekovih pravic ne more preiskovati:
- posamezni uradniki EU. Varuh človekovih pravic preiskuje morebitne nepravilnosti v institucijah in ne ravnanja uradnikov. Če varuh človekovih pravic na primer obravnava primer domnevnega nadlegovanja, preuči, kako je institucija obravnavala težavo in ne ravnanja zadevnih posameznikov. Preiskave varuha človekovih pravic niso disciplinski ali preddisciplinski postopek.
- pritožbe zoper nacionalne, regionalne ali lokalne organe v državah članicah, tudi če se pritožbe nanašajo na zadeve EU.
Kaj je nepravilnost?
Varuh človekovih pravic lahko ugotovi nepravilnosti, če institucija ne spoštuje:
- temeljne pravice,
- pravna pravila ali načela,
- načela dobrega upravljanja.
Vloga varuha človekovih pravic dopolnjuje vlogo sodišč. Cilj preiskave varuha človekovih pravic je, kadar je to mogoče, doseči „zmagovalno“ rešitev. Poleg tega ugotovitev nepravilnosti s strani varuha človekovih pravic ne pomeni samodejno, da gre za nezakonito ravnanje, ki bi ga sodišče lahko sankcioniralo.
Česa se ljudje pritožujejo?
Preiskave evropske varuhinje človekovih pravic se nanašajo predvsem na:
- odprtost in dostop javnosti do dokumentov,
- Komisija kot „varuhinja Pogodb“,
- institucionalne in politične zadeve,
- dodeljevanje ponudb in donacij,
- izvajanje pogodb,
- upravljanje in kadrovski predpisi,
- natečaje in izbirne postopke.
Približno tretjina preiskav, ki jih varuh človekovih pravic opravi vsako leto, se nanaša na pomanjkanje ali zavrnitev informacij.
Na koga se ljudje pritožujejo?
Ker je Komisija glavna institucija EU, ki sprejema odločitve, ki neposredno vplivajo na državljane, podjetja in združenja, je logično, da bi morala biti glavni predmet pritožb. Redno sodelujejo tudi uprava Evropskega parlamenta, Evropski urad za izbor osebja (EPSO) in Svet. V večini institucij EU je bila opravljena vsaj ena preiskava varuhinje človekovih pravic. Preiskave varuha človekovih pravic v zvezi s Sodiščem Evropske unije se nanašajo le na njegove izvensodne dejavnosti, na primer na javne razpise, pogodbe in kadrovske zadeve.
Kako se izvede poizvedba?
Varuh človekovih pravic uporablja ustne in pisne preiskovalne postopke. Prvi korak v pisni preiskavi je posredovanje pritožbe zadevni instituciji in zahtevanje mnenja, običajno v treh koledarskih mesecih. Institucije EU morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. Prav tako lahko pregleda dokumente ter opravi razgovore z uradniki in drugimi uslužbenci, čeprav se ta možnost redko uporablja.
Kadar se zdi, da obstaja težava, ki bi jo bilo mogoče hitro rešiti, lahko varuh človekovih pravic s soglasjem in sodelovanjem zadevne institucije uporabi manj formalne postopke, predvsem po telefonu.
Kakšen rezultat lahko pričakujemo?
Približno polovica vseh preiskav varuha človekovih pravic je pokazala, da je institucija ravnala pravilno in da ni bilo nepravilnosti. V številnih drugih primerih institucija sama ukrepa, da bi zadevo rešila med preiskavo. Če se zdi, da obstaja težava in institucija zadeve ne reši, poskuša varuh človekovih pravic, kadar je to mogoče, doseči sporazumno rešitev, ki ustreza instituciji in pritožniku. Če je poskus sprave neuspešen, lahko varuh človekovih pravic izda priporočila za rešitev zadeve. Če institucija ne sprejme predlaganih priporočil, lahko Evropskemu parlamentu predloži posebno poročilo. Odločitve varuha človekovih pravic niso pravno zavezujoče, vendar je stopnja skladnosti z njegovimi ugotovitvami stalno visoka.
Kako se najbolje odzvati na pritožbe
Ali lahko sami rešite vprašanje in se izognete preiskavi varuha človekovih pravic?
Preden evropski varuh človekovih pravic začne preiskavo, mora pritožnik najprej stopiti v stik z zadevno institucijo, da bi poskusil rešiti težavo. Bolje je, da se vprašanje reši v tej fazi. Pogosto posameznik preprosto išče razlago, razlog, opravičilo ali nasvet, uprava pa je v najboljšem položaju, da to zagotovi. Rešitev, ki jo predlaga institucija, je hitrejša in navsezadnje bolj vsestranska ter prispeva k spodbujanju podobe EU in njenih institucij kot državljanom prijaznih.
Kaj pa, če se pritožnik obrne na varuha človekovih pravic?
Če je pritožba vložena pri varuhu človekovih pravic, sprejme konstruktiven pristop k njeni obravnavi. Njegov cilj ni obtoževanje ali kaznovanje. Prav tako ne želi spodbujati obrambnega odziva, kaj šele obrambne kulture. Pritožnik se je navsezadnje morda izrecno odločil, da se bo pritožil varuhu človekovih pravic, namesto da bi se obrnil na Sodišče. Taka izbira kaže, da je pripravljen doseči nekakšno rešitev problema, ki ni omejena na razglasitev ničnosti odločbe uprave. To je priložnost, ki je ne smemo zapravljati.
Kako bi se morali odzvati, če varuh človekovih pravic začne preiskavo?
Preiskava varuha človekovih pravic daje instituciji priložnost, da preuči, ali bi lahko v skladu z veljavnim pravnim okvirom ravnala drugače in s tem rešila pritožbo. Da bi to dosegli, morata obe strani pokazati prožnost in biti pripravljeni iskati rešitev problema. Da bi se zagotovila nova presoja vprašanja, bi se lahko spis na primer preučil z „novim parom oči“. Pomembno je poudariti, da zgodnja ponovna ocena in sprememba položaja ne pomenita nujno priznanja, da je bila storjena napaka.
Nepravilnost je širši pojem kot nezakonitost. Dejstvo, da je bila odločba sprejeta brez kršitve zakona, ne pomeni nujno, da je bila sprejeta v skladu z načeli dobrega upravljanja. Dobro upravljanje pomeni proaktivno iskanje alternativnih rešitev, ki so sicer tudi zakonite, vendar so bolj osredotočene na državljane.
Kaj pa, če odkrije težavo?
Če je bila storjena napaka, jo je treba čim prej odpraviti. Opravičiti bi se morali, če je potrebno, in nadaljevati. To je namen predlogov varuhinje človekovih pravic za sporazumno rešitev: izkoristiti priložnost za reševanje sporov tako, da obe strani sprejmeta pravično rešitev. Službe ne bi smele poskušati upravičiti in zagovarjati prvotne odločitve, ki jo je sprejela institucija, temveč bi morale izkoristiti priložnosti za uspešno rešitev primera s sprejetjem predlogov varuha človekovih pravic za sporazumne rešitve. Varuh človekovih pravic bo instituciji pripisal dobropis vsakič, ko bo dosežena sporazumna rešitev. Čeprav bi rešitev težave lahko pomenila pomembno gesto – plačilo odškodnine, dogovor o ponovnem začetku postopka –, se skoraj vedno splača. Konec koncev, zavračanje reševanja težav ob primernem času se lahko na koncu izkaže za drago in zamudno.
Ali se lahko kaj naučimo za prihodnost?
Včasih so pritožbe simptomi osnovnih sistemskih težav ali težav. Ena od nalog varuha človekovih pravic je, da jih opredeli in spodbuja načine za njihovo reševanje, da se težave, s katerimi se sooča posameznik, v prihodnosti ne bi ponovile. Varuh človekovih pravic si s sodelovanjem z institucijami prizadeva zagotoviti, da se iz obravnavanja pritožb v celotni upravi pridobijo širše izkušnje. Varuh človekovih pravic je kot tak poleg tega, da deluje kot zunanji mehanizem nadzora, tudi dragocen vir, ki ga institucije lahko uporabijo za izboljšanje svoje uspešnosti in zmanjšanje verjetnosti, da se bodo podobne težave ponovile.
Izogibanje pritožbam
Temeljna pravica do dobrega upravljanja
Da bi se izognili pritožbam in zagotovili najvišje upravne standarde, je pomembno, da se zavedamo pravil in načel, ki bi jih morale institucije EU spoštovati. Zlasti pomemben je člen 41 Listine EU o temeljnih pravicah, ki vsebuje temeljno pravico do dobrega upravljanja in je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe zdaj pravno zavezujoč. Varuhinja človekovih pravic je predlagala, da se ta pravica vključi v listino, pri čemer je trdila, da imajo državljani pravico do odprte, odgovorne in storitveno naravnane uprave.
Pravica do dobrega upravljanja
1. Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.
2. Ta pravica vključuje: (a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene; (b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti; (c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.
3. Vsakdo ima pravico, da Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.
4. Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Pogodb in mora prejeti odgovor v istem jeziku.
Člen 41 Listine se ne sme razumeti kot izčrpen opis načel dobrega upravljanja. Te presegajo zakonodajo in od institucij EU zahtevajo, da ne le spoštujejo svoje pravne obveznosti, temveč so tudi proaktivno storitveno naravnane in zagotavljajo, da so državljani ustrezno obravnavani in da v celoti uživajo svoje pravice. Namen Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, opisanega v nadaljevanju, je opredeliti načela dobrega upravljanja, ki presegajo elemente, določene v zdaj pravno izvršljivi temeljni pravici.
Kultura storitev
Dobro upravljanje je bistvena značilnost kulture storitev za državljane. Institucija, ki je sprejela takšno kulturo, bo priznala, da so odnosi z državljani del njene osnovne dejavnosti. Svoje osebje bo spodbujala ne le k spoštovanju pravic posameznikov, temveč tudi k vljudnosti, pomoči in sodelovanju pri stikih z državljani, k pripravljenosti, da pojasnijo svoje dejavnosti, navedejo razloge za svoja dejanja in sprejmejo javni nadzor nad svojim ravnanjem.
Pomemben del storitvene kulture je potreba po priznavanju napak, ko se pojavijo, in po tem, da se zadeve popravijo, kadar koli je to mogoče. Hitro in iskreno opravičilo je lahko vse, kar je potrebno, da bi se izognili sprožitvi uradne pritožbe. Tudi če je pritožba vložena pri varuhu človekovih pravic, lahko varuh človekovih pravic na podlagi dejstva, da se je iskreno opravičil, meni, da ni razlogov za preiskavo.
Delo varuha človekovih pravic je lahko koristen vir pri ustvarjanju in negovanju kulture storitev. Na primer, tudi če varuh človekovih pravic v preiskavi ugotovi, da ni bilo nepravilnosti, lahko izda dodatno pripombo, če ugotovi, da obstaja priložnost za izboljšanje kakovosti uprave v prihodnosti. Dodatno pripombo bi bilo treba razumeti kot svetovanje o tem, kako izboljšati določeno prakso. Prav v tem duhu varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih prepozna pomembne primere, ki služijo kot model za vse institucije EU v smislu najboljšega odziva na vprašanja, ki jih izpostavi varuh človekovih pravic.
Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev
Eden od ključnih dokumentov, na katerega se varuh človekovih pravic opira pri svojem delu, je Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev .. Na podlagi sodne prakse Sodišča Evropske unije in upravnega prava držav članic vsebuje klasična načela dobrega upravljanja, kot so zakonitost, neobstoj diskriminacije, sorazmernost, pravica do obrambe in obveznost obrazložitve odločb. Vendar vsebuje tudi bolj inovativna načela, kot je vljudnost. Kodeks je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic ali v njegovem uradu.
Evropski parlament je septembra 2001 sprejel Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Parlament je v svoji resoluciji varuha človekovih pravic pozval, naj pri svojem delu odpravljanja in preprečevanja nepravilnosti uporablja kodeks. Varuh človekovih pravic zato pri obravnavi pritožb in izvajanju preiskav na lastno pobudo upošteva pravila in načela iz kodeksa. Uradniki, ki upoštevajo kodeks, so lahko prepričani, da se bodo izognili primerom nepravilnosti.
Vlaganje pritožb
Pritožbe osebja
Če delate v instituciji EU, se lahko pritožite evropskemu varuhu človekovih pravic glede težav, s katerimi se lahko srečate pri upravi. Ti lahko segajo od obtožb o neupravičeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi do zahtevkov za socialno zavarovanje za vašega družinskega člana. Uslužbenci, ki želijo sodno presojo svoje zadeve, se lahko pritožijo na Sodišče za uslužbence EU.
Če se želite pritožiti, pišite varuhu človekovih pravic po pošti, telefaksu ali elektronski pošti v katerem koli jeziku Pogodbe 1 , in jasno navedite, kdo ste, zoper katero institucijo EU se pritožujete in razloge za pritožbo. Upoštevajte naslednje točke.
- Izčrpati morate vse možnosti za notranje upravne zahteve in pritožbe, zlasti pritožbeni postopek iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov.
- Pritožbo je treba vložiti v dveh letih od datuma, ko ste izvedeli za dejstva, na katerih temelji vaša pritožba.
- Varuh človekovih pravic ne more preiskovati zadev, ki so trenutno pred sodiščem ali jih je sodišče že obravnavalo.
Obrazec za pritožbe je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic ali v njegovem uradu.
1. Seznam jezikov pogodbe je na voljo na spletišču Europa: http://europa.eu
Žvižgaštvo
Člani osebja so odgovorni ne le za pravilno ravnanje, temveč tudi za poročanje o nepravilnostih, ki jih storijo drugi člani osebja.
Varuh človekovih pravic je ena od oseb, na katero se lahko uradnik ali drug uslužbenec obrne, če med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem svojih nalog izve za:
- dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da obstaja morebitno nezakonito ravnanje, vključno z goljufijo ali korupcijo, ki škodi interesom Unije;
- ravnanja v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomenijo hudo kršitev obveznosti uradnikov Unije.
Preden se uradnik ali uslužbenec obrne na varuha človekovih pravic, mora upoštevati postopek iz člena 22a Kadrovskih predpisov .. To lahko stori tako, da o tem obvesti svojega neposredno nadrejenega ali generalnega direktorja ali, če meni, da je to koristno, generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).
Če se posameznik v takem primeru obrne na varuha človekovih pravic, Kadrovski predpisi (člen 22b) določajo, da ne utrpi nobenih škodljivih posledic s strani institucije, ki ji pripada, pod pogojem, da:
- je pošteno in razumno prepričan, da so razkrite informacije in vse trditve, ki jih vsebujejo, v bistvu resnične;
- je iste informacije predhodno razkrila uradu OLAF ali svoji instituciji in jima glede na zapletenost zadeve dala na voljo določen rok za sprejetje ustreznih ukrepov. Ustrezno obdobje se ne uporablja, kadar uradnik lahko dokaže, da je glede na vse okoliščine primera nerazumno.
Varuh človekovih pravic obravnava pritožbe žvižgačev zaupno.
Pritožbe v zvezi z varstvom podatkov
Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) je pooblaščen za preiskovanje pritožb vseh, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice, kadar je institucija EU obdelala podatke, ki se nanašajo nanj.
Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu podatkov vsebuje tudi določbo o žvižgačih (člen 33) za pritožbe uradnikov in drugih uslužbencev. Pri ENVP se lahko pritožijo zaradi domnevne kršitve določb uredbe, ki ureja obdelavo osebnih podatkov, tudi če se zadevni osebni podatki nanašajo na nekoga drugega. Poleg tega pritožb Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ni treba vložiti po uradni poti in nihče ne utrpi škode zaradi pritožbe, vložene pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, ki temelji na domnevni kršitvi določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov.
Pojem nepravilnosti vključuje neupoštevanje zakonodaje EU o varstvu podatkov. Vendar ima ENVP posebno strokovno znanje na področju varstva podatkov in je specializirani organ za nadzor skladnosti institucij EU s pravom EU o varstvu podatkov. Pritožbe, ki zadevajo le varstvo podatkov, se običajno naslovijo na Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in ne na varuha človekovih pravic.
Varuh človekovih pravic in ENVP sta podpisala memorandum o soglasju, da bi zagotovila konstruktivno sodelovanje med obema organoma in dosleden pristop k pravnim in upravnim vidikom varstva podatkov.
Pritožbe pri ENVP se lahko vložijo na obrazcu za predložitev pritožbe, ki je na voljo na spletni strani ENVP:
Več informacij
Upamo, da vam je ta priročnik v pomoč in da vam bo v pomoč pri vašem delu. Če želite dodatne informacije ali predloge za izboljšanje vodnika v prihodnjih izdajah, se obrnite na evropskega varuha človekovih pravic.
Če potrebujete veliko tiskano različico te publikacije, se obrnite na urad evropskega varuha človekovih pravic. Prav tako si bomo prizadevali, da na zahtevo zagotovimo zvočno različico.
Evropski varuh človekovih pravic
1 avenue du Président Robert Schuman
CS 30403
F - 67001 Strasbourg Cedex
T. +33 (0)3 88 17 23 13
F. +33 (0)3 88 17 90 62
http://www.ombudsman.europa.eu
QK-31-10-691-EN-C