Strasbourg, 17. decembra 2015

V zvezi s: Sklad za azil, migracije in vključevanje – vloga nacionalnih varuhov človekovih pravic

Spoštovani gospod predsednik,

Opažam pomembna prizadevanja Evropske komisije za reševanje begunske krize, krize, ki zaradi svojega obsega in zapletenosti predstavlja številne težke izzive. Med drugim je treba zagotoviti spoštovanje naše zavezanosti človekovim pravicam, ki je zdaj določena v več evropskih in mednarodnih pogodbah, nazadnje pa v Listini EU o temeljnih pravicah. Druga ključna zahteva je, da javni organi na ravni EU in držav članic delujejo usklajeno, učinkovito in smiselno. V izjavi za javnost z dne 8. septembra 2015 [1] sem nakazal, da si bom v sodelovanju s člani evropske mreže varuhov človekovih pravic prizadeval za kakršen koli koristen prispevek.

Po posvetovanju z vrsto nacionalnih varuhov človekovih pravic lahko potrdim, da eno področje, na katerem menijo, da lahko koristno prispevajo, zadeva nacionalno izvajanje skladov EU za migracijske politike, zlasti Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in njegovih predhodnikov, Evropskega sklada za begunce in Evropskega sklada za vključevanje. Njihov posebni prispevek bo osredotočen na to, kako nacionalni organi zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic pri uporabi teh sredstev [2].

Komisija lahko kot "varuhinja pogodb" prek postopka za ugotavljanje kršitev preiskuje obtožbe, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu s pravom EU [3]. Vendar izvrševanje na ravni EU ni vedno najboljši način za reševanje sporov o tem, kaj se dogaja na terenu, pomanjkljivost postopka za ugotavljanje kršitev v tem okviru pa je, da ima Komisija omejene zmogljivosti za preučitev dejanskih vprašanj.

Varuhi človekovih pravic na nacionalni ravni imajo take zmogljivosti in so poleg tega v dobrem položaju, da zagotovijo individualna pravna sredstva, kadar javne uprave prava EU ne uporabljajo pravilno. Opredelijo lahko tudi sistemske težave, vključno s področji, ki zahtevajo pozornost Komisije, na primer v zvezi z operacijami preselitve ali praktičnim izvajanjem načela partnerstva iz Uredbe (EU) št. 514/2014 [4]. Nadaljnji primer v tem okviru je vloga, ki bi jo lahko imeli nacionalni varuhi človekovih pravic pri zagotavljanju pravilnega izvajanja direktive o pogojih za sprejem [5].

Da pa bi lahko varuhi človekovih pravic na nacionalni ravni v celoti izkoristili svoj potencial, morajo imeti na voljo vse potrebne informacije. V tem okviru ugotavljam, da to morda ne velja, ker se zdi, da nacionalni programi Sklada za azil, migracije in vključevanje niso javno dostopni. To ne glede na jasno besedilo Uredbe št. 514/2014, katere člen 53(1)(a) določa, da so „[d]ržave članice in odgovorni organi [...] odgovorni za: (a) spletno mesto ali spletni portal, ki omogoča (…) dostop do nacionalnih programov v tej državi članici“. Čeprav bi večina nacionalnih varuhov človekovih pravic lahko pridobila dostop do teh programov, bi bilo po mojem mnenju učinkoviteje, če bi bili programi javno dostopni. To bi tudi omogočilo zainteresiranim državljanom in organizacijam, dejavnim na tem področju, da nacionalne varuhe človekovih pravic opozorijo na morebitne težave, kot je neupoštevanje dogovora med Komisijo in zadevno državo članico. Zato vas pozivam, da nacionalne organe opozorite na pomen spoštovanja člena 53(1)(a) Uredbe št. 514/2014, da bodo lahko nacionalni varuhi človekovih pravic in druge zainteresirane strani upoštevali, kar je bilo odobreno na ravni EU. Vljudno Vas prosim za odgovor na to vprašanje do 29. februarja 2016.

Danes pišem nacionalnim varuhom človekovih pravic in podobnim organom v okviru evropske mreže varuhov človekovih pravic, da jih obvestim o tem pismu, tako da lahko tisti uradi, ki želijo ukrepati, začnejo ocenjevati, kako njihovi nacionalni organi izpolnjujejo svoje obveznosti na področju človekovih pravic pri uporabi sredstev EU za migracijsko politiko. Prilagam pismo članom mreže in vas obveščam o njihovih ukrepih, za katere verjamem, da bodo koristni za Komisijo.

Če vaše službe potrebujejo dodatne informacije ali pojasnila, se lahko obrnejo na Marto Hirsch-Ziembinsko (+33 388 17 27 46), vodjo preiskovalne enote.

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly

Priloga: Pismo evropskega varuha človekovih pravic članom Evropske mreže varuhov človekovih pravic

[1] Sporočilo za javnost št. 11/2015, Begunska kriza EU – čas je, da EU ukrepa enotno, 8.9.2015 http://www.ombudsman.europa.eu/en/press/release.faces/en/60876/html.bookmark.

[2] Točka 33 preambule, Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

[3] Glej nedavne primere na tem področju: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-6276_en.htm

[4] Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

[5] Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL 2013, L 180, str. 96).