Strasbourg, 19. marec 2008

Spoštovani kolega,

Kot član Evropske mreže varuhov človekovih pravic se obračam na vas in vse naše nacionalne kolege, da bi pridobil koristne informacije o najpomembnejšem vprašanju odprtosti v javni upravi. Moja zahteva se nanaša na vprašanje pravil o dostopu javnosti do dokumentov in informacij ter njihovi uporabi v podatkovnih zbirkah. Ozadje moje zahteve je naslednje.

Leta 2005 sem prejel pritožbo proti Evropski komisiji, ki je med drugim sprožila vprašanje, ali se lahko velika zbirka podatkov in/ali razpršene informacije v njej štejejo za "dokument" v okviru široke opredelitve tega pojma iz Uredbe 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Parlamenta, Sveta in Komisije (1). V svoji odločitvi v tej zadevi, objavljeni 10. decembra 2007 (kopija priložena), sem ugotovil, da stališče Komisije glede uporabe Uredbe 1049/2001 za podatkovne zbirke na splošno ni zadovoljivo. Ob upoštevanju, med drugim, dejstva, da se o zgornjem vprašanju razpravlja v okviru načrtovane reforme Uredbe št. 1049/2001 (2), sem v tej odločitvi navedel tudi, da bom dejavno razmislil o posvetovanju z nacionalnimi uradi varuhov človekovih pravic v evropski mreži varuhov človekovih pravic, da bi poskušal ugotoviti, kakšni so bili odgovori na to novo vrsto problema, ki ga je izpostavil tehnološki razvoj, in da bi se seznanil z "najboljšimi praksami", ki se uporabljajo na nacionalni ravni, z namenom zagotavljanja ustrezne ravni dostopa javnosti do informacij, shranjenih v podatkovnih zbirkah.

Posvetovanje z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic je bila možnost, ki sem jo kmalu prej omenil v govoru pred Odborom Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. V tem govoru sem med drugim omenil naslednje:

Glede na veliko količino informacij, ki jih vsebujejo javne baze podatkov, ni sprejemljivo, da vsebina baz podatkov preprosto ni zajeta v zakonodaji Skupnosti, s katero se izvaja temeljna pravica dostopa javnosti do dokumentov.

Razen če se zakonodajalec Skupnosti ne odloči sprejeti zakonodaje, ki zagotavlja pravico dostopa ne le do dokumentov, ampak tudi do informacij na splošno - in to morda ni nujno priporočljivo -, bi morala revidirana Uredba 1049/2001 vsebovati posebna in jasna pravila v zvezi z vsebino baz podatkov.

Glede na to, da na tem področju obstajajo tehnične in pravne težave, sem v svojem odgovoru na zeleno knjigo Komisije predlagal uvedbo splošne obveznosti upoštevanja potreb po preglednosti, kadar uprava oblikuje nove podatkovne zbirke.

Vendar je zadovoljiva rešitev potrebna tudi za zelo veliko obstoječih podatkovnih zbirk.

Po nadaljnjem razmisleku sem ugotovil, da je posvetovanje z nacionalnimi člani naše mreže resnično pomembno in da bo to verjetno vsem zadevnim stranem dalo dragocen vpogled v to, kako bi lahko zgoraj navedeno zadevo najbolje obravnavali. Zato bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi lahko posredovali informacije o naslednjih vprašanjih, ki se nanašajo na vašo državo:

1. Vsa obstoječa zakonodaja, upravne prakse, sodna praksa ali „sodna praksa“ varuha človekovih pravic ali akademska dela, ki posebej obravnavajo vprašanje dostopa državljanov do „dokumentov“ ali informacij iz podatkovnih zbirk, ki jih vzdržuje javna uprava.

2. vse tekoče pobude ali postopke v zvezi s tem vprašanjem, kot so osnutki zakonodaje, ali zadeve, ki so v obravnavi na sodiščih ali pri varuhu človekovih pravic.

3. Informacije o vseh pravilih ali upravnih praksah, v skladu s katerimi mora javna uprava pri vzpostavljanju in/ali oblikovanju svojih podatkovnih zbirk ter zlasti raziskovalnih orodij in delovnih metod, ki omogočajo pridobivanje podatkov iz teh zbirk, pri svojem proaktivnem delovanju ustrezno upoštevati načelo preglednosti.

Ni treba posebej poudarjati, če imate kakršne koli pomembne informacije o pravilih ali praksah v državah, ki niso vaše, bi bil zelo hvaležen, če bi prejeli tudi to. Zelo dobro se zavedam, da se vsi nacionalni varuhi človekovih pravic ali podobni organi ne ukvarjajo nujno s to zadevo. Če pa ugotovite, da bi lahko prispevali koristne informacije, bi vam bil zelo hvaležen, če bi jih prejeli. Poleg tega, če menite, da bi bilo primerno, da mojo zahtevo posredujete specializiranemu organu v vaši državi, vas vljudno vabimo, da to storite.

Hvaležen bi vam bil, če bi mi lahko odgovorili še pred koncem maja.

Kot že veste, moje službe obvladajo vse uradne jezike EU. Zato vam ni treba prevajati korespondence ali kakršnega koli gradiva, ki bi ga morda želeli priložiti. Seveda, če uradni prevodi že obstajajo, bi bil hvaležen, če bi jih prejel.

Upoštevajte, da bosta v skladu s pravili, ki se uporabljajo za evropskega varuha človekovih pravic, to pismo in vaš morebitni odgovor načeloma javna. Da bi se izognili nesporazumom, navedite samo informacije, ki so javne.

Kar zadeva nadaljnje ukrepanje na podlagi informacij, poslanih v odgovor na mojo to zahtevo, trenutno načrtujem objavo poročila o tej zadevi.

Če imate kakršna koli vprašanja v zvezi s tem posvetovanjem, se obrnite na mojega odgovornega pravnega uradnika, gospoda Petra Bonnorja. Seveda sem tudi sam na voljo za vsa vprašanja ali komentarje, na katere bi me želeli opozoriti.

Vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje.

S spoštovanjem,

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

Priloga: kopija odločbe evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi 1693/2005/PB

(1) Uradni list 2001 L 145, str. 43.

(2) Glej https://commission.europa.eu/about-european-commission/service-standards-and-principles/ethics-and-go-administration/good-administration_en.