Spoštovani gospod L.,
10. januarja, 3. februarja in 17. aprila 1997 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z Evropsko komisijo. Trdili ste, da Komisija ni zagotovila, da bi italijanski organi ravnali v skladu z Uredbo Sveta 3529/86 z dne 17. novembra 1986 o varstvu gozdov Skupnosti pred požari (1).
Pritožbo sem 12. maja 1997 posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 12. avgusta 1997, jaz pa sem vam ga posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 25. oktobra 1997.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene. Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.
Da bi se izognili nesporazumom, je treba opozoriti, da Pogodba ES pooblašča Evropskega varuha človekovih pravic, da preiskuje morebitne primere nepravilnosti samo pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Statut evropskega varuha človekovih pravic izrecno določa, da zoper noben ukrep katerega koli drugega organa ali osebe ni mogoče vložiti pritožbe pri varuhu človekovih pravic.
Preiskave varuhinje človekovih pravic v zvezi z vašo pritožbo so bile zato usmerjene v preučitev, ali je pri dejavnostih Evropske komisije prišlo do nepravilnosti.

PRITOŽBA

Zdi se, da so italijanski organi najeli podjetja za boj proti gozdnim požarom v Kalabriji. Menili ste, da oprema podjetij ni zadostna, in ste se glede tega neuspešno pritožili italijanskim organom.
Nato ste se pritožili Komisiji. Navedli ste, da je bila Komisija v skladu z navedeno uredbo dolžna zagotoviti ustreznost opreme družb. V podporo tej predložitvi ste se sklicevali zlasti na člene 3, 7 in 8 Uredbe. Te določbe med drugim določajo:

"države članice [vsako leto] predložijo Komisiji [...] svoje programe ali projekte za povečanje varstva gozdov pred požari" in "določijo organe in agencije, pooblaščene za izvajanje ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, ter organe in agencije, ki jim bo Komisija povrnila zneske, ki ustrezajo finančnemu prispevku Skupnosti [...]. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne informacije.“

Po
preučitvi vaše pritožbe vam je Komisija odgovorila, da v skladu z Uredbo ni pristojna za ustreznost opreme. Po mnenju Komisije je to vprašanje v celoti v pristojnosti držav članic.
Glede na navedeno ste pritožbo vložili pri evropskem varuhu človekovih pravic .. Trdili ste, da Komisija ni zagotovila uporabe Uredbe.

Poizvedba

Mnenje Komisije
Če povzamemo, Komisija je navedla, da je podrobno obravnavala vašo pritožbo v zvezi z varstvom gozdov v Italiji. Odločil se je, da vašo pritožbo zaključi 31. marca 1998, ker navedena Uredba 3529/86 ne vsebuje nobenih specifikacij glede opreme, ki naj bi jo uporabljali gasilci, zato je izbira opreme vprašanje, ki spada v pristojnost držav članic.
Vaše pripombe
V svojih pripombah ste vztrajali pri svoji pritožbi.

ODLOČBA

1. Vaša pritožba se nanaša na vprašanje, ali je razlaga Uredbe 3529/86, ki jo je podala Komisija, pravilna.
Vsebina Uredbe je predvsem naslednja: V skladu s členom 1 je cilj Uredbe vzpostavitev sistema Skupnosti za varstvo pred gozdnimi požari. V skladu s členom 2 se shema nanaša predvsem na preventivne ukrepe, kot sta na primer „zagotavljanje gozdnih cest“ in „organizacija informacijskih kampanj“. Člen 3 določa, da države članice obvestijo Komisijo o vsakem programu ali projektu, ki bi ga lahko imele za povečanje varstva gozdov. Člen 4 opisuje vlogo posvetovalnega odbora za varstvo gozdov. Člena 5 in 6 se nanašata na finančni prispevek Skupnosti za ukrepe, vključene v shemo. Člena 7 in 8 določata, da države članice imenujejo organe za namene Uredbe in sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilne uporabe financiranja Skupnosti. Člen 8 v zvezi s to obveznostjo boja proti goljufijam določa, da države članice Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije. Člen 9 zavezuje Komisijo, da predloži letno poročilo, člen 10 pa določa datum začetka veljavnosti Uredbe. Tako se zdi, da ni nobene določbe v zvezi z nadzorom ustreznosti opreme. Zato se zdi, da ni nobenega elementa, ki bi kazal na to, da je razlaga Komisije napačna. Vendar je treba opozoriti, da je Sodišče najvišji organ za vprašanja prava Skupnosti.
Sklepna ugotovitev
2. Na podlagi preiskav evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da primer zaključi.
S spoštovanjem,
Jacob Söderman
cc:
Jacques Santer, predsednik Evropske komisije
Jean-Claude Eeckhout, generalni sekretariat Evropske komisije

---

(1) UL L 326/5 z dne 21. novembra 1986.