Strasbourg, 13. novembra 2006

Spoštovani gospod X,

maja 2005 ste se pritožili evropskemu varuhu človekovih pravic, ker Evropski parlament domnevno ni odgovoril na pismo.

Dne 21. junija 2005 sem pritožbo posredoval predsedniku Parlamenta. Parlament je svoje mnenje poslal z zamudo zaradi težav pri registraciji. decembra 2005 sem prejel prevod mnenja Parlamenta 10. januarja 2006. Mnenje sem vam nato posredoval s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 1. februarja 2006.

Poleg zgoraj navedene korespondence ste 3. junija 2005, 6. julija 2005, 22. julija 2005, 8. marca 2006 in 9. julija 2006 poslali pisna sporočila.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožba, ki jo je 12. maja 2005 vložil nemški državljan, se je na kratko nanašala na ta dejstva:

Pritožnik je 24. avgusta 2004 nemški organizaciji za človekove pravice poslal pismo v zvezi z domnevnimi kršitvami človekovih pravic. Domnevne kršitve so se nanašale na odločbo nemškega sodišča, v skladu s katero pritožnik ni bil upravičen do vračila premoženja, ki se nahaja v nekdanji Nemški demokratični republiki.

Pritožnik je v svojem dopisu vprašal, ali bi bilo smiselno, da bi organizacija njegovo pismo posredovala „Odboru za državljanske svoboščine in pravice, pravosodje in notranje zadeve“ („Ausschuss für Freiheiten und Rechte der Bürger, Justiz und innere Angelegenheiten“), naslovljenemu na „predsednika Jorgeja Salvadorja Hernandeza MOLLARJA“ (poslanca Evropskega parlamenta, ki je zdaj nekdanji poslanec).

Organizacija je 14. septembra 2004 pritožniku poslala dopis na naslov:

"Ausschuss für Freiheiten und Rechte der Bürger, Justiz und innere Angelegenheiten
M. Jorge Salvador Hernandes Mollar
Rue Wiertz/Wiertzstraat 60
B - 1047 BRUXELLES/BRUSSELS"

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da ni prejel odgovora na njegovo pismo z dne 24. avgusta 2004, ki ga je v njegovem imenu 14. septembra 2004 Parlamentu poslala nemška organizacija za človekove pravice.

Pritožnik je trdil, da bi moral prejeti odgovor na njegov dopis.

Poizvedba

Mnenje Parlamenta

Parlament je v svojem mnenju, ki je bilo odloženo zaradi napake pri registraciji, ki so jo storile njegove službe, navedel naslednje pripombe:

Poizvedbe v generalnem sekretariatu Parlamenta so pokazale, da pismo, ki je bilo leta 2004 v imenu pritožnika poslano Hernandezu Mollarju, ni bilo registrirano v računalniškem sistemu, ki bi vseboval sklice na dohodno pošto. Dopis verjetno nikoli ni prispel do naslovnika. Razlog za to bi lahko bil, da M. Mollar po novih volitvah ni bil več poslanec Evropskega parlamenta, ko ni bilo verjetno, da bi pismo prispelo, kar je pomenilo, da uradne pošte ni bilo več mogoče posredovati M. Mollarju.

Parlament je globoko obžaloval, da zaradi zgoraj omenjene tehnične težave ni mogel odgovoriti na pismo, poslano v imenu pritožnika. Vendar je Parlament medtem pritožniku poslal odgovor, katerega kopijo je priložil.

V zgoraj omenjenem odgovoru pritožniku z dne 14. decembra 2005 je Parlament iskreno obžaloval, da pritožnik ni prejel odgovora na njegov dopis. Predložila je zgoraj navedeno razlago. Parlament je nato obravnaval vsebino pisma, pri čemer je najprej navedel, da ima vsak državljan Unije možnost nasloviti peticijo na Parlament, in podrobneje opisal naravo te možnosti. Poleg tega je Parlament izjavil, da je očitno, da bi moralo biti pismo pritožnika naslovljeno na Odbor Parlamenta za peticije. Parlament pa je dodal, da je vprašljivo, ali bi Odbor za peticije lahko pomagal pritožniku v zvezi z njegovim zahtevkom za vračilo v Nemčiji, ker se njegove pritožbe nanašajo na zadevo (vrnitev premoženja), ki ne spada na področje pristojnosti Evropske unije. Vendar je Parlament navedel, da lahko pritožnik kljub temu vloži peticijo, in mu posredoval pravilen poštni naslov ter napotilo na ustrezne spletne informacije o vlaganju peticij.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah z dne 1. februarja 2006 ter v poznejših dopisih z dne 8. marca in 9. julija 2006 podal več pripomb v zvezi s svojimi pritožbami glede zahtevka za vračilo v Nemčiji. Skliceval se je na različna načela človekovih pravic, svoj primer primerjal z nemškim sodnim primerom o šolskih učiteljih, ki nosijo tančice, in poudaril, da v zvezi s tem ne želi stopiti v stik z nobenimi nemškimi organi. Zahteval je, da "komisija za človekove pravice" ukrepa proti Nemčiji v njegovem primeru. Izpodbijal je tudi izjavo Parlamenta, da zadeva ne spada v pristojnost Evropske unije, in navedel, da se v primeru nespoštovanja temeljnih pravic na nacionalni ravni začne uporabljati pravo Evropske unije. Zdi se, da je pritožnik želel nasloviti peticijo na Parlament in predlagal, naj varuh človekovih pravic njegov spis posreduje Parlamentu.

ODLOČBA

1 Zatrjevana opustitev odgovora

1.1 Pritožnik, nemški državljan, je 24. avgusta 2004 nemški organizaciji za človekove pravice poslal pismo v zvezi z domnevnimi kršitvami človekovih pravic. Domnevne kršitve so se nanašale na odločbo nemškega sodišča, v skladu s katero pritožnik ni bil upravičen do vračila premoženja, ki se nahaja v nekdanji Nemški demokratični republiki. V pismu je vprašal, ali bi bilo smiselno, da bi organizacija njegovo pismo posredovala „Odboru za državljanske svoboščine in pravice, pravosodje in notranje zadeve“ („Ausschuss für Freiheiten und Rechte der Bürger, Justiz und innere Angelegenheiten“), naslovljeno na „predsednika Jorgeja Salvadorja Hernandeza MOLLARJA“ (poslanca Evropskega parlamenta, ki je zdaj nekdanji poslanec). Organizacija je 14. septembra 2004 pritožniku poslala dopis na naslov:

"Ausschuss für Freiheiten und Rechte der Bürger, Justiz und innere Angelegenheiten
M. Jorge Salvador Hernandes Mollar
Rue Wiertz/Wiertzstraat 60
B - 1047 BRUXELLES/BRUSSELS"

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da ni prejel odgovora na njegovo pismo z dne 24. avgusta 2004, ki ga je v njegovem imenu Parlamentu 14. septembra 2004 poslala zadevna nemška organizacija za človekove pravice. Pritožnik je trdil, da bi moral prejeti odgovor na njegov dopis.

1.2 Parlament je v svojem mnenju, ki je bilo odloženo zaradi napake pri registraciji, ki so jo storile njegove službe, navedel naslednje pripombe: Poizvedbe v generalnem sekretariatu Parlamenta so pokazale, da pismo, ki je bilo leta 2004 v imenu pritožnika poslano Hernandezu Mollarju, ni bilo registrirano v računalniškem sistemu, ki bi vseboval sklice na dohodno pošto. Dopis verjetno nikoli ni prispel do naslovnika. Razlog za to bi lahko bil, da M. Mollar po novih volitvah ni bil več poslanec Evropskega parlamenta, ko je bilo verjetno, da bo pismo prispelo, kar je pomenilo, da uradne pošte ni bilo več mogoče posredovati M. Mollarju. Parlament je globoko obžaloval, da zaradi zgoraj omenjene tehnične težave ni mogel odgovoriti na pismo, poslano v imenu pritožnika. Vendar je Parlament medtem pritožniku poslal odgovor, katerega kopijo je priložil. V odgovoru pritožniku z dne 14. decembra 2005 je Parlament iskreno obžaloval, da pritožnik ni prejel odgovora na njegov dopis. Predložila je zgoraj navedena pojasnila. Parlament je nato obravnaval vsebino pisma, pri čemer je najprej navedel, da ima vsak državljan Unije možnost nasloviti peticijo na Parlament, in podrobneje opisal naravo te možnosti. Parlament je tudi izjavil, da je očitno, da bi moralo biti pismo pritožnika naslovljeno na Odbor Parlamenta za peticije. Parlament pa je dodal, da je vprašljivo, ali bi Odbor za peticije lahko pomagal pritožniku v zvezi z njegovim zahtevkom za vračilo v Nemčiji. Parlament je pojasnil, da je razlog za to dejstvo, da se njegove pritožbe nanašajo na zadevo, ki ne spada na področje pristojnosti Evropske unije. Vendar je Parlament navedel, da lahko pritožnik kljub temu vloži peticijo. Poslal mu je pravilen poštni naslov in napotilo na ustrezne spletne informacije o vlaganju peticij Parlamentu.

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah z dne 1. februarja 2006 ter v poznejših dopisih z dne 8. marca in 9. julija 2006 podal več pripomb v zvezi s svojimi pritožbami glede zahtevka za vračilo v Nemčiji. Skliceval se je na različna načela človekovih pravic, svoj primer primerjal z nemškim sodnim primerom o šolskih učiteljih, ki nosijo tančice, in poudaril, da v zvezi s tem ne želi stopiti v stik z nobenimi nemškimi organi. Zahteval je, da "komisija za človekove pravice" ukrepa proti Nemčiji v njegovem primeru. Izpodbijal je tudi izjavo Parlamenta, da zadeva ne spada v pristojnost Evropske unije, in navedel, da se v primeru nespoštovanja temeljnih pravic na nacionalni ravni začne uporabljati pravo Evropske unije. Zdi se, da je pritožnik želel nasloviti peticijo na Parlament in predlagal, da bi lahko varuh človekovih pravic v ta namen svoj spis posredoval Parlamentu.

1.4 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je Parlament po začetku te preiskave odgovoril na pritožnikovo pismo in ga zlasti obvestil, da se pritožbe, izražene v njegovem pismu, ne nanašajo na zadevo, ki spada na področje pristojnosti Evropske unije. Navedla pa je, da lahko pritožnik kljub temu vloži peticijo. Zagotovil mu je pravilen poštni naslov in sklic na ustrezne spletne informacije o vlaganju peticij. Parlament je izrazil globoko obžalovanje, ker ni odgovoril. Parlament je zato ugodil pritožnikovi zahtevi za odgovor na pismo, ki mu je bilo poslano 14. septembra 2004. Pritožnik v svojih pripombah ni posebej pojasnil ali kako drugače komentiral vprašanja, da Parlament ni odgovoril.

V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da je Parlament v okviru te preiskave sprejel ustrezne ukrepe v odgovor na pritožnikovo trditev in s tem povezano trditev, da ni odgovoril na zgoraj navedeno pismo z dne 14. septembra 2004. Zato nadaljnja obravnava zadeve, ki je predmet preiskave, ni upravičena.

1.5 V zvezi z vprašanji, ki jih je pritožnik izpostavil v svojih pripombah, varuh človekovih pravic ugotavlja naslednje: Na prvem mestu, pritožnik je predložil novo trditev, in sicer, da je Parlament napačno ugotovil, da vprašanje vračila premoženja, na katero se sklicuje pritožnik, ne spada v pristojnost Evropske unije. Kot je navedeno zgoraj, je trdil, da ker gre za temeljne pravice, se pravo Evropske unije začne uporabljati, ko se te pravice ne spoštujejo na nacionalni ravni. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Statut evropskega varuha človekovih pravic določata natančne pogoje glede dopustnosti pritožbe. Varuh človekovih pravic lahko začne preiskavo le, če so ti pogoji izpolnjeni. Eden od teh pogojev je člen 195 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki določa:

"Evropski varuh človekovih pravic v skladu s svojimi nalogami opravlja preiskave, za katere meni, da so utemeljene (...)".

Po skrbni preučitvi zadeve je varuh človekovih pravic sklenil, da informacije in argumenti, ki jih je predložil pritožnik, ne zagotavljajo zadostnih razlogov za razširitev te preiskave na novo trditev, ki jo je predložil pritožnik, ker ne kažejo, da je sklep Parlamenta o tem vprašanju napačen. Varuh posebej v zvezi z zgoraj navedeno trditvijo pritožnika poudarja, da se pravo Evropske unije ne začne samodejno uporabljati, kadar temeljne pravice niso zaščitene ali niso ustrezno zaščitene na nacionalni ravni. Temeljne pravice so del splošnih načel prava Skupnosti in zavezujejo države članice, ko uporabljajo pravo Skupnosti. V zadevnem primeru pritožnik ni predložil nobenih informacij, ki bi nakazovale, da vprašanje vračila premoženja, ki ga je navedel, spada na področje uporabe prava Skupnosti.

Ne glede na svoj sklep o zgoraj navedenem je Parlament pritožnika obvestil, da lahko svobodno uveljavlja svojo pravico do vložitve peticije v skladu s členom 194 Pogodbe ES, in mu posredoval ustrezne informacije o uveljavljanju te pravice (1). Pritožnik se je dejansko zdel, da želi nasloviti peticijo na Parlament, in predlagal, da bi lahko varuh človekovih pravic v ta namen svoj spis posredoval Parlamentu. Vendar opozarja, da varuh človekovih pravic peticije Parlamentu običajno posreduje le v primerih, ko se šteje, da so zadevna vprašanja v pristojnosti Evropske unije. Ob upoštevanju zgornjih pripomb in informacij, ki jih je Parlament posredoval pritožniku, varuh človekovih pravic meni, da v tem primeru ne bi bilo upravičeno, da se pritožnikov spis posreduje Parlamentu, da bi se obravnaval kot peticija.

V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi morala Komisija za človekove pravice v njegovem primeru ukrepati proti Nemčiji, varuh človekovih pravic razume, da se pritožnik sklicuje na Evropsko komisijo za človekove pravice Sveta Evrope, ki je mednarodna organizacija, ki se razlikuje od Evropske unije. Varuh poudarja, prvič, da je bila Evropska komisija za človekove pravice ukinjena leta 1998, in drugič, da lahko pritožnik vloži ustrezno tožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je del Sveta Evrope. Če želi pritožnik sprejeti tak ukrep, lahko vlogo vloži neposredno pri tem sodišču. Informacije o tej možnosti so bile priložene temu dopisu o sklepu, naslovljenemu na pritožnika.

2 Sklepna ugotovitev

Pritožnik je trdil, da Parlament ni odgovoril na pismo, ki mu je bilo poslano v njegovem imenu 14. septembra 2004, in zahteval, da Parlament odgovori. V okviru preiskave varuha človekovih pravic je Parlament 14. decembra 2005 odgovoril na zadevno pismo. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da je Parlament v okviru te preiskave sprejel ustrezne ukrepe v odgovor na pritožnikovo trditev (in z njo povezano trditev), da ni odgovoril na zgoraj navedeno pismo z dne 14. septembra 2004. Zato nadaljnja obravnava zadeve, ki je predmet preiskave, ni upravičena.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Parlamenta.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Člen 194 Pogodbe ES: „Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami na Evropski parlament naslovi peticijo o zadevi, ki sodi na področje delovanja Skupnosti in ki ga neposredno zadeva.“