Strasbourg, 19. decembra 2005

Spoštovani gospod X.,

januarja 2005 ste se pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper Evropsko komisijo v zvezi z njeno odločitvijo z dne 19. januarja 2005 o zavrnitvi notranje pritožbe, ki ste jo vložili julija 2004. Z elektronsko pošto z dne 9. februarja 2005 vas je moj urad pozval, da predložite kopije dokumentov, na katere ste se sklicevali v svoji pritožbi. Dne 10. februarja 2005 ste v zvezi s to zahtevo poklicali moj urad. Ob tej priložnosti ste pojasnili, da vaša pritožba ni bila usmerjena na odločbo z dne 19. januarja 2005, temveč na zavrnitev Komisije, da vam odobri dostop do pripomb pravne službe Komisije v zvezi z vašo notranjo pritožbo. Dne 21. februarja 2005 sem prejel kopije, za katere sem vas prosil.

februarja 2005 sem vas obvestil, da po mojem mnenju ni zadostnih razlogov za preiskavo vaše trditve in glavne trditve, vendar sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije, da poda mnenje (ki ga je treba predložiti do 31. maja 2005) v zvezi z vašo podredno trditvijo.

Dne 7. marca 2005 ste me prosili, da razmislim o skrajšanju roka, ki ga ima Komisija na voljo za izdajo mnenja, glede na to, da je treba morebitno pritožbo zoper odločbo Komisije z dne 19. januarja 2005 vložiti pri Sodišču prve stopnje v roku treh mesecev. Povabili ste me tudi, naj ponovno razmislim o svojem stališču glede vaše trditve in glavne trditve.

V svojem odgovoru z dne 16. marca 2005 sem vas obvestil, da sem glede na vsebino vašega dopisa prosil Komisijo, da čim prej predloži svoje mnenje, po možnosti pred 15. aprilom 2005. Pojasnil sem tudi, da še naprej verjamem, da nobena preiskava v zvezi z vašo trditvijo in glavno trditvijo ni upravičena.

Komisija je bila o tem obveščena še isti dan.

marca 2005 ste mi poslali dodatne pripombe v zvezi z vašim primerom. Ta e-pošta ni prispela v mojo pisarno. Ko ste to odkrili, ste mi 4. maja 2005 ponovno poslali to elektronsko sporočilo.

V tem elektronskem sporočilu ste ponovili svojo zahtevo, naj ponovno preučim vašo glavno trditev in trditev.

Po temeljiti preučitvi te zahteve sem ugotovil, da bi bilo primerno razširiti obseg moje preiskave, da bi zajemala vašo trditev in glavni zahtevek. Zato sem 10. maja 2005 pisal Komisiji in jo pozval, naj obravnava to trditev in to trditev v svojem mnenju ali (če je bilo mnenje Komisije že poslano) v dopolnilnem mnenju. O tem ste bili obveščeni še isti dan.

Komisija je svoje mnenje z dne 3. maja 2005 poslala 10. maja 2005. Kopijo tega mnenja sem vam poslal 18. maja 2005 in vas obvestil, da vas bom povabil k predložitvi pripomb, potem ko bom prejel in vam posredoval dopolnilno mnenje Komisije.

junija 2005 ste predložili pripombe na mnenje Komisije.

Komisija mi je 5. julija 2005 poslala dopolnilno mnenje. Dne 6. julija 2005 sem vam poslal kopijo tega mnenja s pozivom, da predložite pripombe k dopolnilnemu mnenju Komisije in dodatne pripombe k njegovemu mnenju.

Dne 9. avgusta 2005 ste mi poslali pripombe na mnenja Komisije.

avgusta 2005 sem Komisijo zaprosil za vpogled v njen spis in za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo. O tem ste bili obveščeni še isti dan.

Moje službe so 22. septembra 2005 pregledale spis Komisije, zlasti dva odgovora pravne službe Komisije z dne 22. decembra 2004 in 10. januarja 2005 na zahteve za posvetovanje.

Komisija je 21. oktobra 2005 odgovorila na mojo zahtevo po dodatnih informacijah.

Kopije poročila o pregledu spisa in odgovora Komisije na mojo zahtevo po dodatnih informacijah so vam bile poslane 24. oktobra 2005 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 10. novembra 2005.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik, uradnik Evropske komisije, je 12. julija 2004 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti („Kadrovski predpisi“) vložil notranjo pritožbo zoper svoje karierno ocenjevalno poročilo („KOP“) za obdobje od 1. januarja do 30. novembra 2003. Pritožnik je 6. januarja 2005 Komisiji predložil nadaljnje pripombe v zvezi s svojo pritožbo.

Po navedbah pritožnika ga je Generalni direktorat za kadrovske zadeve in administracijo Evropske komisije ("GD ADMIN") obvestil, da je bilo v zvezi z njegovo pritožbo opravljeno posvetovanje s pravno službo Komisije, vključno z njegovimi nadaljnjimi vlogami z dne 6. januarja 2005.

GD ADMIN je 19. januarja 2005 to pritožbo zavrnil.

Pritožnik je 24. januarja 2005 uradniku, pristojnemu za zadevo v GD ADMIN, poslal elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da iz odločbe z dne 19. januarja 2005 ni razvidno, da bi bilo opravljeno kakršno koli posvetovanje s pravno službo. Pritožnik je vprašal, ali je bilo njegovo obvestilo z dne 6. januarja 2005 posredovano pravni službi. Poudaril je tudi, da pričakuje kopijo pisnega mnenja pravne službe.

V svojem odgovoru z dne 24. januarja 2005 je pristojni uradnik GD ADMIN potrdil, da je bilo opravljeno posvetovanje s pravno službo. Dodal je, da do mnenja pravne službe ni mogoče dostopati. Isti uradnik je 25. januarja 2005 odgovoril na nadaljnje vprašanje pritožnika, da dostop do pripomb pravne službe ni mogoč, ker druga alinea člena 4(2) in člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 1049/2001) Komisiji to preprečujeta.

V svojem odgovoru z dne 25. januarja 2005 se je pritožnik spraševal, kako bi se člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001 lahko uporabil v tej zadevi. Dodal je, da če bi Komisija še vedno menila, da ne more odobriti dostopa do mnenja pravne službe, bi mu morala vsaj pokazati, da je bilo z njo opravljeno posvetovanje.

V nadaljnjem elektronskem sporočilu, poslanem 26. januarja 2005, je pritožnik izpodbijal stališče, da se uporablja člen 4(3) Uredbe 1049/2001, pri čemer se je skliceval na sklep varuha človekovih pravic v zadevi 1874/2003/GG. Dodal je, da iz odločitve varuha človekovih pravic izhaja, da bi morali biti takšni dokumenti vsaj na voljo varuhu človekovih pravic in da je dobra upravna praksa, da se vodi popis teh dokumentov. Pritožnik je zato Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do zadevnega dokumenta.

Pristojni uradnik Komisije je v odgovoru po elektronski pošti, poslanem istega dne, poudaril, da njegova zavrnitev ni temeljila le na členu 4(3) Uredbe št. 1049/2001. Trdil je tudi, da tudi če se s pravno službo ne bi posvetovali, to ne bi vplivalo na veljavnost odločitve.

Pritožnik je v svojem odgovoru z dne 26. januarja 2005 menil, da bi bilo mogoče zadevni dokument pokazati vsaj nekomu drugemu (kot je varuh človekovih pravic) ali da bi se mu lahko pokazal popis ali dnevnik v zvezi z dokumenti in vpogledi v spis.

Pritožnik je v pritožbi, vloženi pri varuhu človekovih pravic konec januarja 2005, navedel, da se želi pritožiti zoper odločitev, ki mu je bila sporočena 19. januarja 2005. Vendar je pritožnik v telefonskem pogovoru z uradom varuha človekovih pravic 10. februarja 2005 pojasnil, da je bila njegova trditev, da mu je Komisija neupravičeno zavrnila dostop do pripomb pravne službe, napačna in da je zahteval, da se mu omogoči dostop do teh pripomb. Če bi mu bilo treba pravno preprečiti dostop do teh pripomb, je trdil, da bi mu bilo treba omogočiti dostop do dokazov, kot je overjen inventar, iz katerih je razvidno, da je bilo opravljeno posvetovanje s pravno službo.

Poizvedba

Pristop varuha človekovih pravic

Pritožnik je v pritožbi trdil, da mu je Komisija neupravičeno zavrnila dostop do pripomb pravne službe, in zahteval, da se mu omogoči dostop do teh pripomb. Če bi mu bilo treba pravno preprečiti dostop do teh pripomb, je trdil, da bi mu bilo treba omogočiti dostop do dokazov, ki dokazujejo, da je bilo opravljeno posvetovanje s pravno službo.

Ob upoštevanju sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi T-84/03 Turco proti Svetu (2) je varuh človekovih pravic menil, da ni zadostnih razlogov za preiskavo trditve in glavne trditve pritožnika. Vendar je varuh človekovih pravic v zvezi s podredno trditvijo, v skladu s katero bi bilo treba pritožniku omogočiti dostop do dokazov, ki so pokazali, da je bilo opravljeno posvetovanje s pravno službo, menil, da jo je treba preučiti.

Z dopisom, poslanim 28. februarja 2005, je varuh človekovih pravic zato zaprosil Komisijo, da do 31. maja 2005 predloži mnenje o tej podredni zahtevi. Pritožnik je bil o tem ustrezno obveščen.

Nadaljnja korespondenca
Dopis z dne 7. marca 2005

V naslednjem dopisu, poslanem 7. marca 2005, je pritožnik pojasnil, da je rok treh mesecev za vložitev tožbe pri Sodišču prve stopnje zoper odločbo o zavrnitvi njegove notranje pritožbe začel teči 19. januarja 2005. Zato je varuha človekovih pravic prosil, naj skrajša rok, ki ga ima Komisija na voljo za predložitev svojega mnenja, po možnosti do 15. aprila 2005.

Pritožnik je predlagal tudi, naj varuh človekovih pravic pregleda njegovo stališče glede njegove trditve in glavne trditve. Trdil je (1), da je Sodišče v sodbi, na katero se sklicuje varuh človekovih pravic, in sicer v zadevi Turco proti Svetu (T-84/03), razsodilo, da čeprav lahko institucija zavrne dostop do mnenja svoje pravne službe, "lahko to stori šele po analizi vsakega pravnega mnenja posebej in določitvi konkretnih razlogov, ki upravičujejo zavrnitev dostopa" (točka 37 sodbe); (2) da je Švedska trdila, da mora institucija oceniti možnost razkritja glede na informacije, ki jih vsebujejo dokumenti, in ugotoviti, ali bi to razkritje oslabilo varstvo pravnih nasvetov (točka 43); (3) da je Svet objavil prvi odstavek zadevnega mnenja v zadevi Turco; in (4) da se je zadevna sodba nanašala na prošnjo za dostop, vloženo "v javnem interesu", medtem ko je bil kot javni uslužbenec Komisije v drugačnem položaju.

Odgovor varuha človekovih pravic

V svojem odgovoru z dne 16. marca 2005 je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da je pisal Komisiji in jo prosil, naj čim prej predloži svoje mnenje, po možnosti do 15. aprila 2005.

V zvezi s prvima dvema od štirih vsebinskih točk, ki jih je navedel pritožnik, je varuh človekovih pravic ugotovil, da točki 37 in 43 zadeve T-84/03, Turco proti Svetu, izražata mnenja strank in ne mnenja Splošnega sodišča. Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da so bile ugotovitve, ki so se zdele odločilne za Sodišče, tiste iz točk 77 do 80 njegove sodbe, o katerih pritožnik ni podal pripomb. V zvezi s tretjo točko, ki jo je navedel pritožnik, je varuh človekovih pravic pojasnil, da je v točki mnenja pravne službe, ki ga je v tej zadevi izdal Svet, zgolj opisan predmet mnenja (glej točko 75 sodbe). Nazadnje je varuhinja človekovih pravic poudarila, da se zdi, da dejstvo, da je pritožnik uradnik, ni pomembno za obravnavo prošnje za dostop, vložene na podlagi Uredbe št. 1049/2001.

Varuh človekovih pravic je sklenil, da v teh okoliščinah še vedno meni, da preiskava v zvezi z glavno trditvijo in trditvijo pritožnika ni upravičena.

Nadaljnja e-pošta pritožnika

V elektronskem sporočilu z dne 23. marca 2005 je pritožnik podal nadaljnje pripombe. Urad varuha človekovih pravic tega elektronskega sporočila ni prejel. Ko je pritožnik to ugotovil, je 4. maja 2005 ponovno poslal to elektronsko sporočilo.

Pritožnik je v svojem elektronskem sporočilu ponovil svojo zahtevo, naj varuh človekovih pravic ponovno preuči njegovo odločitev. Pritožnik se je skliceval na dve točki sodbe v zadevi Turco: Prvič, Sodišče je v točki 69 razsodilo, da je institucija "v vsakem posameznem primeru dolžna presoditi", ali se uporablja ena od izjem iz Uredbe št. 1049/2001. Drugič, Sodišče je v točki 71 poudarilo, da „dejstvo, da je zadevni dokument pravno mnenje, samo po sebi ne more upravičiti uporabe navedene izjeme“. Pritožnik je trdil, da je naknadna utemeljitev Sodišča, s katero se je strinjalo, da se uporablja ustrezna izjema (druga alinea člena 4(2) Uredbe 1049/2001), temeljila na dejstvu, da se zadevno pravno mnenje nanaša na področje zakonodaje. Spraševal se je tudi, zakaj dejstvo, da je uradnik Komisije, ne bi smelo biti upoštevno za njegovo prošnjo.

Odgovor varuha človekovih pravic

V svojem odgovoru, poslanem 10. maja 2005, je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da je po temeljitem pregledu njegovega elektronskega sporočila prišel do zaključka, da bi bilo primerno razširiti obseg njegove preiskave tako, da bi zajemala pritožnikovo glavno trditev in trditev. Varuh človekovih pravic je zato istega dne pisal Komisiji in jo pozval, naj obravnava to trditev in to trditev v svojem mnenju ali (če je bilo mnenje Komisije že poslano) v dopolnilnem mnenju.

Mnenja Komisije

Komisija je svoje mnenje poslala 10. maja 2005, dopolnilno mnenje pa 5. julija 2005.

Komisija je v teh mnenjih podala naslednje pripombe.

Mnenje z dne 10. maja 2005

Pritožnik je z dopisom z dne 12. julija 2004, ki ga je 14. julija 2004 evidentiral oddelek B.2 ("oddelek za pritožbe") GD ADMIN pod številko R/568/04, v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov vložil pritožbo zoper svoje karierno ocenjevalno poročilo ("CDR") za obdobje od 1. januarja do 30. novembra 2003.

Dne 14. decembra 2004 se je g. R., vodja enote B.2, pritožniku opravičil, ker je zamudil štirimesečni rok za odgovor na pritožbo, in ga obvestil, da je prevzel spis. V vrsti poznejših izmenjav je g. R. pritožniku pojasnil, katere vidike KOP je organ za imenovanja pregledal in katere ne.

Zato je pritožnik 6. januarja 2005 predložil obvestilo, v katerem so navedene domnevne dejanske netočnosti v izpodbijanem KOP in dokazi, ki jih je bil pripravljen predložiti. R. je v elektronskem sporočilu z dne 10. januarja 2005 odgovoril, da nobena od trditev ne upravičuje razglasitve ničnosti spornega KOP. V več elektronskih sporočilih, ki so se začela 24. januarja 2005, na dan, ko je prejel odločbo o zavrnitvi pritožbe, je pritožnik zaprosil gospoda R. za kopijo mnenja, ki ga je pravna služba podala v odgovor na posvetovanje z enoto B.2. R. je zavrnil dostop na podlagi Uredbe št. 1049/2001.

"Potrjeni popis" na podlagi pritožbe št. R/568/04 ni obstajal. Vendar je Komisija potrdila, da se je enota B.2 v odgovor na pritožbo posvetovala s pravno službo o osnutku sklepa. To posvetovanje je bilo izvedeno po elektronski pošti, poslani v namenski poštni predal "Consult Interservice SJ" 14. decembra 2004. Pravna služba je odgovorila z dopisom z dne 22. decembra 2004.

V zvezi z obvestilom pritožnika z dne 6. januarja 2005 se je g. R. po elektronski pošti z dne 10. januarja 2005 posvetoval s pravno službo o obvestilu in njegovi obravnavi. Pravna služba je istega dne odgovorila po elektronski pošti.

Dopolnilno mnenje z dne 5. julija 2005

V zvezi z glavno trditvijo in trditvijo pritožnika je treba najprej opozoriti, da pritožnik ni nikoli vložil potrdilne prošnje v skladu s členom 8 Uredbe 1049/2001.

Drugič, zavrnitev dostopa do mnenja pravne službe je bila utemeljena na podlagi druge alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001, saj bi razkritje oslabilo varstvo pravnih nasvetov. Mnenje pravne službe v okviru pritožbe zoper KOP je bilo pomemben instrument, ki je organu za imenovanja omogočil, da je zagotovil skladnost svojih aktov s pravom Skupnosti. Razkritje tega mnenja bi lahko povzročilo negotovost v zvezi z vlogo ocenjevalcev in potrjevalcev v okviru KOP in dejansko oceno njihove ocene v okviru prihodnjih postopkov KOP po takem mnenju. Samo jasno, neodvisno in objektivno pravno svetovanje bi lahko učinkovito vplivalo na notranji postopek odločanja. V skladu s tem je bilo za zagotovitev, da so bila ta mnenja podana popolnoma neodvisno in objektivno, bistveno, da se ohrani njihova zaupnost. Kot je Sodišče prve stopnje razsodilo v zadevi Turco proti Svetu (T-84/03), bi sklicevanje zlasti na vsebino pravnih mnenj, do katerih je pritožnik zdaj zahteval dostop, navedeni izjemi odvzelo učinek (3).

Tretjič, nič naj ne bi kazalo na obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje. Zato ter glede na njegovo vsebino in strukturo ni bilo mogoče odobriti dostopa do navedenega dokumenta v celoti ali delno.

Nenazadnje dejstvo, da je bil pritožnik član osebja Komisije, ni bilo pomembno v zvezi s pravico do dostopa na podlagi Uredbe 1049/2001. Z razkritjem dokumenta v skladu s to uredbo postane dokument javno dostopen. Uredba ni določala posebne pravice do dostopa za nekatere kategorije prosilcev. To razlago je potrdilo Sodišče prve stopnje v združenih zadevah T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu (4).

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah, poslanih 7. junija 2005 in 9. avgusta 2005, podal naslednje pripombe.

Pričakuje in zahteva, da se mu pošljejo kopije posvetovanj Komisije s pravno službo. V vsakem primeru bi moralo biti celotno posvetovanje na voljo varuhu človekovih pravic. V zvezi z izmenjavo elektronske pošte med Komisijo in pravno službo 10. januarja 2005 želi izvedeti vsebino odgovora pravne službe.

Pritožba se je med drugim nanašala predvsem na dostop do drugega posvetovanja pravne službe z dne 10. januarja 2005 v zvezi z njegovim dopisom z dne 6. januarja 2005. Posvetovanje je moralo potekati v zelo kratkem času, in sicer 10. januarja 2005 popoldne, saj ga je oddelek B.2 v elektronskem sporočilu z dne 10. januarja 2005 (poslanem ob 12.49) obvestil, da bo njegovo sporočilo posredovano pravni službi. Zabeležka z dne 6. januarja 2005 je vsebovala osem primerov očitnih napak pri dejanskem stanju v zadevnem KOP glede na razpoložljive dokaze. Dejstvo, da je pravna služba v tako naglici odgovorila po elektronski pošti, je dajalo vtis, da vsebine njegovega dopisa ni resno obravnavala. Neodvisnost in objektivnost odgovora pravne službe bi tako lahko bili vprašljivi, razen če bi bil odobren dostop.

Komisija ni predložila nobenih dokazov o posvetovanju. V skladu s členom 11 Uredbe št. 1049/2001 je morala vsaka institucija zagotoviti dostop do registra dokumentov.

Komisija ga ni nikoli obvestila o možnosti vložitve potrdilne prošnje, kot zahteva člen 7(1) Uredbe 1049/2001. Dejansko je v elektronskem sporočilu, ki ga je Komisiji poslal 26. januarja 2005, od nje zahteval, naj ponovno preuči svojo odločitev o zavrnitvi dostopa.

Razlogi, ki jih je Komisija navedla za ohranitev zavrnitve razkritja zadevnega dokumenta, naj ne bi bili prepričljivi. Če bi pravna služba v svojem mnenju izrazila kakršno koli mnenje o vlogi ocenjevalcev in potrjevalcev, bi njeno razkritje prispevalo k večji jasnosti glede vlog teh oseb. Ni bilo pojasnjeno, zakaj bi bila možnost Komisije, da poišče neodvisno in objektivno mnenje svoje pravne službe, ogrožena, če bi ji bil omogočen dostop do zadevnega mnenja. Sodba Sison, na katero se sklicuje Komisija, se je nanašala na drugačen položaj od obravnavanega.

Glede na navedeno je upal, da bo dobil dostop do mnenja pravne službe z dne 10. januarja 2005 o njegovem obvestilu z dne 6. januarja 2005. Kot je zahteval v pritožbi, je tudi pričakoval, da mu bo omogočen dostop do dokumentov, ki dokazujejo, da je bilo opravljeno ustrezno posvetovanje. V slednjem primeru bi moralo biti mnenje na voljo varuhu človekovih pravic v vednost.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenj Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.

Zahteva za dodatne informacije in pregled spisa Komisije

Varuh človekovih pravic je zato 29. avgusta 2005 zaprosil Komisijo (1), da ob upoštevanju pripomb pritožnika podrobneje navede razloge, na podlagi katerih meni, da se v tem primeru uporablja druga alinea člena 4(2) Uredbe 1049/2001, in (2) da svojim službam omogoči vpogled v njen spis.

Pregled spisa Komisije

Službe varuha človekovih pravic so 22. septembra 2005 pregledale spis Komisije, zlasti dva odgovora pravne službe Komisije z dne 22. decembra 2004 in 10. januarja 2005 na zahteve za posvetovanje.

Odgovor Komisije na zahtevo po dodatnih informacijah

Komisija je v svojem odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah podala naslednje pripombe.

V kadrovskih zadevah ni bilo postopkovnih zahtev za posvetovanje s pravno službo. Glavni cilj pritožnika, tj. ugotoviti, ali se je Komisija sploh posvetovala s pravno službo, zato ni bil pomemben za oceno zakonitosti končne odločbe organa za imenovanja ali celo za odkrivanje nepravilnosti.

Prav tako ustrezno utemeljena razlaga druge alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001 s strani Komisije, ki je pod nadzorom sodišč Skupnosti, prav tako ne more biti primer nepravilnosti. Poleg tega pritožnik ni vložil potrdilne prošnje za dostop v skladu s členom 7(2) Uredbe 1049/2001. Njegova pritožba je bila zato nedopustna.

Spoštljivo je bilo navedeno, da je pritožnik želel ohraniti zelo resne obtožbe, in sicer da so njegovi nadrejeni v njegovem KOP napačno predstavili dejstva, namesto da bi izpodbijal odločbo organa za imenovanja z dne 19. januarja 2005, s katero je bilo to KOP potrjeno.

V zvezi s pripombo pritožnika o času odgovora pravne službe se zdi, da ni bila povezana z razlago Uredbe št. 1049/2001 s strani Komisije in se je prej nanašala na vsebino posvetovanja s pravno službo.

Predmet drugega posvetovanja s pravno službo z dne 10. januarja 2005 je bilo delno sporočilo pritožnika z dne 6. januarja 2005, v katerem so navedeni domnevni primeri "očitnih napak pri dejanskem stanju v ocenjevalnem poročilu". Uradnik, pristojen za GD ADMIN, je ocenil to obvestilo in ugotovil, da nobena od trditev ne vzdrži preizkusa očitne napačne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožniku je poslal podrobno oceno tega dopisa in se posvetoval s pravno službo o pritožnikovem dopisu, njegovi oceni in o tem, ali bi morala končna odločitev vsebovati podrobnosti o obeh.

Upoštevati je treba, da pravni službi 10. januarja 2005 ni bilo treba oceniti zapletenega vprašanja, temveč je morala le ugotoviti, ali je odgovorni uradnik GD ADMIN pravilno ugotovil, da pritožnikove trditve na sodišču ne bodo zadostovale.

Kar zadeva pritožnikovo sklicevanje na člen 11 Uredbe 1049/2001, še ni bilo "potrjenega popisa" elementov v spisu št. R/568/04. V skladu s členom 8 Sklepa Komisije 2001/937/ES, ESPJ, Euratom z dne 5. decembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (5) se "pokritje registra, predvidenega v členu 11 Uredbe (ES) št. 1049/2001, razširi postopoma". V vsakem primeru se zdi, da je pritožnik napačno razumel namen takega popisa. Člen 11(1) Uredbe št. 1049/2001 je določal, da se tak register vzpostavi, „da bi bile pravice državljanov po tej uredbi učinkovite“. Njen namen torej ni bil, da Komisija dokaže obstoj dokumenta, temveč da se državljani bolje osredotočijo na svoje prošnje za dostop v skladu z Uredbo 1049/2001. Vendar v obravnavani zadevi ni bilo nobenega dvoma o tem, do katerih dokumentov je pritožnik želel pridobiti dostop. Zato sedanje področje uporabe člena 11 Uredbe št. 1049/2001 ni bilo pomembno za pritožbo.

V zvezi z razlago druge alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 je bil naveden sklic na podrobne pripombe, ki jih je Komisija predložila v dopolnilnem mnenju. Poleg tega je bilo neodvisno pravno svetovanje nepogrešljiv element notranjega postopka odločanja institucije, tudi če se, kot v obravnavani zadevi, v skladu s postopkovnimi pravili ni zahtevalo.

V kadrovskih zadevah so bili člani pravne službe pozvani, naj ocenijo konkurenčne prednosti pogosto čustvenih in občutljivih obtožb, ki so jih vložili uslužbenci (ki bi jih zadevni odvetniki lahko poznali) in so bile podane zoper njih, ter njihovo institucionalno hierarhijo. Vloga pravne službe je bila, da svetuje Komisiji in ne pritožniku, in za pravilno opravljanje te vloge je bilo bistveno, da lahko svetuje odkrito, brez tveganja, da bi bili posamezni člani pravne službe v neposrednem in morda osebnem sporu s pritožnikom.

Druga alinea člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 se uporablja za celotno mnenje pravne službe v tej zadevi. Brez prevladujočega javnega interesa ne bi bil odobren niti popoln niti delni dostop.

Pripombe pritožnika

Kopije poročila o pregledu spisa in odgovora Komisije na zahtevo po dodatnih informacijah so bile posredovane pritožniku.

Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da dejstvo, da se je varuh človekovih pravic strinjal s preiskavo pritožbe, kaže, da je pritožba dopustna. Pritožnik je dodal, da je bil namen prošnje za dostop do zadevnih dokumentov oceniti možnosti pritožbe zoper odločbo z dne 19. januarja 2005.

Pritožnik je opozoril, da poročilo varuha človekovih pravic o pregledu spisa ni razkrilo vsebine zadevnih dokumentov. Zato je vprašal, ali je pravna služba v elektronskem sporočilu z dne 10. januarja 2005 ravnokar navedla, da nima pripomb na njegovo sporočilo z dne 6. januarja 2005; ali se je strinjal s stališčem GD ADMIN; ali je komentiral katerega od osmih primerov, navedenih v tem obvestilu; ali je zaprosila za kopije dokazov, navedenih v tem obvestilu.

Pritožnik je trdil, da bi razkritje zadevnih dokumentov lahko privedlo do samopoprave vsebinskih napak v ocenjevalnem poročilu, če bi se izkazalo, da ni bilo ustreznega posvetovanja. Poudaril je tudi, da je trditev Komisije, da si prizadeva ohraniti zelo resne obtožbe, popolnoma neutemeljena in brez kakršnega koli pomena za to zadevo.

ODLOČBA

1 Uvodne opombe

1.1 Pritožnik, uradnik Evropske komisije, je 12. julija 2004 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti ("Kadrovski predpisi") vložil notranjo pritožbo zoper svoje karierno ocenjevalno poročilo ("KOP") za obdobje od 1. januarja do 30. novembra 2003. Pritožnik je 6. januarja 2005 Komisiji predložil nadaljnje pripombe v zvezi s svojo pritožbo. Generalni direktorat za kadrovske zadeve in administracijo Evropske komisije ("GD ADMIN") je pritožnika obvestil, da je bilo v zvezi z njegovo pritožbo opravljeno posvetovanje s pravno službo Komisije, vključno z njegovimi dopolnilnimi pripombami z dne 6. januarja 2005. GD ADMIN je 19. januarja 2005 to pritožbo zavrnil.

Pritožnik je 24. januarja 2005 pristojnemu uradniku GD ADMIN poslal elektronsko sporočilo, v katerem je poudaril, da pričakuje kopijo pisnega mnenja pravne službe.

V svojem odgovoru z dne 24. januarja 2005 je odgovorni uradnik GD ADMIN pojasnil, da do mnenja pravne službe ni mogoče dostopati. Isti uradnik je 25. januarja 2005 v odgovoru na nadaljnje vprašanje pritožnika pojasnil, da dostop do pripomb pravne službe ni mogoč, ker druga alinea člena 4(2) in člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6) (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 1049/2001) Komisiji to preprečujeta.

V svojem odgovoru z dne 25. januarja 2005 se je pritožnik spraševal, kako bi se člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001 lahko uporabil v tej zadevi. Dodal je, da če bi Komisija še vedno menila, da ne more odobriti dostopa do mnenja pravne službe, bi mu morala vsaj pokazati, da je bilo z njo opravljeno posvetovanje. V nadaljnjem elektronskem sporočilu, poslanem 26. januarja 2005, je pritožnik dodal, da bi morali biti takšni dokumenti na voljo vsaj varuhu človekovih pravic in da je vodenje popisa dokumentov dobra upravna praksa. Pritožnik je zato Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do zadevnega dokumenta.

Pristojni uradnik Komisije je v odgovoru, poslanem po elektronski pošti istega dne, poudaril, da njegova zavrnitev ni temeljila le na členu 4(3) Uredbe št. 1049/2001.

Pritožnik je v pritožbi, vloženi pri varuhu človekovih pravic konec januarja 2005, navedel, da se želi pritožiti zoper odločitev, ki mu je bila sporočena 19. januarja 2005. Vendar je pritožnik v telefonskem pogovoru z uradom varuha človekovih pravic 10. februarja 2005 pojasnil, da je bila njegova trditev, da mu je Komisija neupravičeno zavrnila dostop do pripomb pravne službe, napačna in da je zahteval, da se mu omogoči dostop do teh pripomb. Če bi mu bilo treba pravno preprečiti dostop do teh pripomb, je trdil, da bi mu bilo treba omogočiti dostop do dokazov, kot je overjen inventar, iz katerih je razvidno, da je bilo opravljeno posvetovanje s pravno službo.

1.2 Komisija je v svojem mnenju o pritožnikovi trditvi in glavni trditvi poudarila, da pritožnik ni nikoli vložil potrdilne prošnje na podlagi Uredbe 1049/2001. Komisija je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah ponovila to izjavo in navedla, da je pritožba zato nedopustna, saj pritožnik ni uporabil ustreznih predhodnih pristopov, ki jih zahteva člen 2(4) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (7).

1.3 Člen 7(2) Uredbe št. 1049/2001 določa, da lahko prosilec, kadar je zahteva za informacije, ki temelji na tej uredbi, v celoti ali delno zavrnjena, v 15 delovnih dneh vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, naj ponovno preuči svoje stališče. Varuh človekovih pravic je dosledno zastopal stališče, da zahteva iz člena 2(4) Statuta evropskega varuha človekovih pravic, da mora pritožnik pred vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic uporabiti „ustrezne“ predhodne pristope, pomeni, da je moral pritožnik vložiti začetno in potrdilno prošnjo v skladu z Uredbo 1049/2001.

1.4 Varuh ugotavlja, da je po tem, ko je GD ADMIN 24. januarja 2005 zavrnil dostop do zadevnih dokumentov, pritožnik v svojem elektronskem sporočilu z dne 26. januarja 2005 zahteval "preučitev svoje odločitve". Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se pritožnik v svojem elektronskem sporočilu z dne 24. januarja 2005, v katerem je navedel, da pričakuje kopijo pisnega mnenja pravne službe, ni skliceval na Uredbo 1049/2001. Komisija se je v svojem odgovoru, poslanem istega dne, sklicevala na Uredbo 1049/2001 in tako pokazala, da je pritožnikovo prošnjo razlagala kot prošnjo za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001. Varuh človekovih pravic meni, da se glede na te okoliščine zdi logično domnevati, da je bila Komisija dolžna spoštovati določbe Uredbe, na katere se je sama sklicevala. Vendar člen 7(1) Uredbe št. 1049/2001 določa, da mora institucija v primeru zavrnitve prošnje za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo „prosilca obvestiti o njegovi pravici do vložitve potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 2 tega člena“. Iz dokumentov, predloženih varuhu človekovih pravic, je razvidno, da pritožniku take informacije niso bile predložene.

1.5 V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da je stališče Komisije, da je pritožba nedopustna, napačno, (1) ker je pritožnik Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo prvotno zavrnitev dostopa, in (2) ker Komisija pritožniku v nobenem primeru ne more očitati, da ni vložil potrdilne prošnje v skladu z Uredbo 1049/2001, če sam ni izpolnil svoje obveznosti iz navedene uredbe, da pritožnika obvesti o njegovi pravici do vložitve take prošnje.

1.6 Komisija je navedla številne argumente, za katere se zdi, da se nanašajo na vsebino zadeve, v kateri so bili pripravljeni ustrezni dokumenti. Vendar glede na to, da se ta pritožba nanaša na zavrnitev Komisije, da odobri dostop do teh dokumentov, in ne na vsebino zadevnega postopka, ti argumenti za to zadevo niso pomembni. Ta ugotovitev velja zlasti za trditev Komisije, da v kadrovskih zadevah ni bilo postopkovnih zahtev za posvetovanje s pravno službo. Opozoriti je treba, da Uredba št. 1049/2001 upravi ne daje pravice, da zavrne dostop do dokumenta, ker ni bilo pravne obveznosti za pripravo takega dokumenta. Zgornji sklep velja tudi za trditev Komisije, da je pritožnik želel ohraniti zelo resne obtožbe, in sicer, da so njegovi nadrejeni napačno predstavili dejstva v njegovem KOP, namesto da bi izpodbijal odločbo organa za imenovanja z dne 19. januarja 2005, s katero je bilo to KOP potrjeno. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik to stališče v vsakem primeru izpodbijal.

1.7 Komisija je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah navedla, da njena ustrezno utemeljena razlaga druge alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001, ki je pod nadzorom sodišč Skupnosti, ne more biti primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic se strinja, da ni nepravilnosti, če je institucija Skupnosti pravilno uporabila Uredbo 1049/2001. Ali je bilo tako, bo obravnavano v nadaljevanju (glej točko 2). Vendar bi se lahko argument Komisije razumel tudi tako, da Komisija meni, da varuhinja človekovih pravic ne more preveriti, ali je bila njena uporaba Uredbe 1049/2001 pravilna. Jasno je, da bi bil tak predlog napačen in nesprejemljiv. Varuh človekovih pravic meni, da je koristno opozoriti, da mu je v skladu s členom 195 Pogodbe ES zaupana naloga preučevanja primerov nepravilnosti pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti, razen sodišč Skupnosti, kadar delujejo kot sodni organ. Obravnavanje prošenj za dostop do dokumentov tako ne presega mandata varuha človekovih pravic, kar izrecno potrjuje člen 8(1) Uredbe 1049/2001.

1.8 Precejšen del argumentov, ki so si jih izmenjale stranke v tej zadevi, se je nanašal na dejstvo, da je bil odgovor pravne službe na drugo prošnjo za posvetovanje z dne 10. januarja 2005 poslan kmalu po vložitvi te prošnje za dostop. Opozoriti je treba, da se ti argumenti nanašajo na vsebino posvetovanja in odgovora pravne službe. Po mnenju varuha človekovih pravic so ti argumenti zato nepomembni za obravnavano zadevo, ki se nanaša na vprašanje, ali je bila Komisija upravičena zavrniti dostop do mnenj pravne službe.

2 Domnevno nepravilna obravnava prošnje za dostop do dokumentov

2.1 Pritožnik je trdil, da mu je Komisija neupravičeno zavrnila dostop do pripomb pravne službe in da bi mu bilo treba omogočiti dostop do teh pripomb. Če bi mu bilo treba pravno preprečiti dostop do teh pripomb, je trdil, da bi mu bilo treba omogočiti dostop do dokazov, kot je overjen popis, iz katerih je razvidno, da se je pravna služba dejansko posvetovala z njegovo notranjo pritožbo v zvezi z njegovim KOP.

2.2 Komisija je v svojem mnenju poudarila, da se je GD ADMIN v tem primeru dvakrat posvetoval s pravno službo. Prvo posvetovanje je bilo izvedeno po elektronski pošti 14. decembra 2004. Pravna služba je odgovorila z dopisom z dne 22. decembra 2004. Drugo posvetovanje je bilo izvedeno po elektronski pošti 10. januarja 2005. Pravna služba je istega dne odgovorila po elektronski pošti. Komisija je dodala, da „certificiran popis“ v zvezi s temi dokumenti ne obstaja.

Kar zadeva vsebino, je Komisija menila, da je bila zavrnitev dostopa do mnenja pravne službe upravičena na podlagi druge alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001, saj bi razkritje oslabilo varstvo pravnih nasvetov. Komisija je ugotovila, da je mnenje pravne službe v okviru pritožbe zoper KOP pomemben instrument, ki organu za imenovanja omogoča, da zagotovi skladnost svojih aktov s pravom Skupnosti. Po mnenju Komisije bi razkritje tega mnenja lahko povzročilo negotovost v zvezi z vlogo ocenjevalcev in potrjevalcev v okviru KOP in dejansko oceno njihove ocene v okviru prihodnjih postopkov KOP po takem mnenju. Komisija je poudarila, da lahko samo jasno, neodvisno in objektivno pravno svetovanje učinkovito vpliva na notranji postopek odločanja. V skladu s tem je bilo za zagotovitev, da so bila ta mnenja podana popolnoma neodvisno in objektivno, bistveno, da se ohrani njihova zaupnost. Komisija je trdila, da bi zlasti sklicevanje na vsebino pravnih mnenj, do katerih je pritožnik zdaj zaprosil za dostop, - kot je Sodišče prve stopnje razsodilo v zadevi T-84/03, Turco proti Svetu (8) - navedeni izjemi odvzelo učinek.

Komisija je nadalje navedla, da nič ne kaže na obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje in da dejstvo, da je bil pritožnik član osebja Komisije, ni bilo pomembno v zvezi s pravico do dostopa na podlagi Uredbe 1049/2001. Ugotovila je, da zato ni mogoče odobriti dostopa do zadevnih dokumentov, ne v celoti ne delno.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije menil, da bi bilo treba celotno posvetovanje v vsakem primeru dati na voljo varuhu človekovih pravic. Po mnenju pritožnika bi lahko bila neodvisnost in objektivnost odgovora pravne službe z dne 10. januarja 2005 vprašljiva zaradi hitrosti, s katero je bil poslan, razen če bi bil omogočen dostop. Pritožnik je poudaril, da Komisija ni predložila nobenih dokazov o dejanskem posvetovanju s pravno službo. Opozoril je, da mora v skladu s členom 11 Uredbe 1049/2001 vsaka institucija zagotoviti dostop do registra dokumentov.

Pritožnik je poudaril, da razlogi, ki jih je Komisija navedla za nadaljnjo zavrnitev razkritja zadevnih dokumentov, po njegovem mnenju niso prepričljivi. Če bi pravna služba v svojem mnenju izrazila kakršno koli mnenje o vlogi ocenjevalcev in potrjevalcev, bi njeno razkritje prispevalo k večji jasnosti glede vlog teh oseb. Pritožnik je dodal, da ni bilo pojasnjeno, zakaj bi bila možnost Komisije, da zaprosi za neodvisen in objektiven nasvet svoje pravne službe, ogrožena, če bi mu bil omogočen dostop do zadevnega mnenja.

2.4 Glede na te ugotovitve je varuhinja človekovih pravic menila, da so potrebne nadaljnje preiskave.

2.5 Varuh človekovih pravic je zato 29. avgusta 2005 zaprosil Komisijo, (1) da ob upoštevanju pripomb pritožnika podrobneje navede razloge, na podlagi katerih meni, da se v tem primeru uporablja druga alinea člena 4(2) Uredbe 1049/2001, in (2) da svojim službam omogoči vpogled v njen spis.

2.6 Službe varuha človekovih pravic so 22. septembra 2005 pregledale spis Komisije, zlasti dva odgovora pravne službe Komisije z dne 22. decembra 2004 in 10. januarja 2005 na zahteve za posvetovanje z mnenjem pravne službe.

2.7 Komisija je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah navedla, da je namen popisa, predvidenega v členu 11(1) Uredbe št. 1049/2001, "uresničiti pravice državljanov iz te uredbe". Vendar v obravnavani zadevi ni bilo nobenega dvoma o tem, do katerih dokumentov je pritožnik želel pridobiti dostop. Po mnenju Komisije zato člen 11 Uredbe št. 1049/2001 ni bil pomemben za pritožbo.

V zvezi z razlago druge alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 se je Komisija sklicevala na pripombe, ki jih je podala v svojem mnenju. Komisija je dodala, da je neodvisno pravno svetovanje nepogrešljiv element notranjega postopka odločanja institucije. Poudaril je tudi, da so bili v kadrovskih zadevah člani pravne službe pozvani, naj ocenijo nasprotujoče si odlike pogosto čustvenih in občutljivih obtožb, ki so jih vložili uslužbenci (ki bi jih zadevni odvetniki lahko poznali) in so bile podane zoper njih, ter njihovo institucionalno hierarhijo. Vloga pravne službe je bila, da svetuje Komisiji in ne pritožniku, za pravilno opravljanje te vloge pa je bilo bistveno, da je lahko svetovala odkrito, ne da bi pri tem tvegala, da bi bili posamezni člani pravne službe v neposrednem in morda osebnem sporu s pritožnikom.

2.8 Kopije poročila o pregledu spisa in odgovora Komisije na zahtevo po dodatnih informacijah so bile posredovane pritožniku. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da poročilo varuha človekovih pravic o pregledu spisa ni razkrilo vsebine zadevnih dokumentov. Zato je vprašal, ali je pravna služba v elektronskem sporočilu z dne 10. januarja 2005 ravnokar navedla, da nima pripomb na njegovo sporočilo z dne 6. januarja 2005; ali se je strinjal s stališčem GD ADMIN; ali je komentiral katerega od osmih primerov, navedenih v tem obvestilu; ali je zaprosila za kopije dokazov, navedenih v tem obvestilu.

2.9 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je pregled spisa Komisije, ki so ga opravile njegove službe, potrdil, da se je Komisija dejansko dvakrat posvetovala s pravno službo in da je pravna služba na ta posvetovanja odgovorila 22. decembra 2004 oziroma 10. januarja 2005. Dejstvo, da so bili ti odgovori poslani, je bilo zabeleženo tudi v poročilu varuha človekovih pravic o pregledu spisa Komisije. Glede na to, da je bil pritožnikov podredni zahtevek po dokazih, ki so pokazali, da je bilo opravljeno posvetovanje s pravno službo, očitno namenjen preverjanju, ali so ta posvetovanja dejansko potekala, varuh človekovih pravic meni, da zato nadaljnje preiskave v zvezi s tem podrednim zahtevkom niso potrebne.

2.10 Glede pritožnikove glavne trditve varuh ugotavlja, da je pregled spisa Komisije potrdil, da zadevni dokumenti - mnenja pravne službe, podana v odgovor na posvetovanja GD ADMIN - pomenijo "pravni nasvet" v smislu druge alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001.

2.11 Da bi Komisija upravičila zavrnitev dostopa do teh dokumentov, je morala dokazati, da bi njihovo razkritje oslabilo varstvo pravnih nasvetov.

2.12 Glede na rezultate pregleda zadevnih dokumentov varuhinja človekovih pravic ni prepričana, da bi razkritje ustreznih mnenj pravne službe lahko povzročilo negotovost v zvezi z vlogo ocenjevalcev in potrjevalcev v okviru KOP in dejansko oceno njihove ocene v okviru prihodnjih postopkov KOP na podlagi takih mnenj, kot je Komisija trdila v svojem mnenju.

2.13 Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je Sodišče prve stopnje v zadevi Turco proti Svetu (T-84/03) priznalo, da lahko neodvisnost mnenj pravne službe pomeni interes, ki ga je treba varovati (9). Komisija je v svojem odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah v zvezi s tem podala posebne in podrobne pripombe, zlasti glede potrebe po neodvisnem pravnem svetovanju v kadrovskih zadevah (glej točko 2.7 zgoraj). Varuh človekovih pravic meni, da so ti argumenti prepričljivi. Razkritje stališč članov pravne službe v kadrovskih zadevah bi lahko te uradnike dejansko vključilo v razprave ali spore s tistimi drugimi uradniki, v zvezi s katerimi so bili zaprošeni za pravno mnenje. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da se zdi stališče Komisije, da bi se v tem primeru lahko uporabila izjema iz druge alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001, razumno.

2.14 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni uveljavljal nobenega prevladujočega javnega interesa za razkritje zadevnih dokumentov. Kot je Komisija pravilno ugotovila, posebnega interesa pritožnika za razkritje (ki izhaja iz dejstva, da je bil uradnik Komisije in da so se zadevni dokumenti nanašali na notranjo pritožbo, ki jo je vložil) v tem okviru ni mogoče upoštevati. Uredba 1049/2001 od prosilca ne zahteva, da navede razloge za svojo prošnjo za dostop do dokumentov. Nasprotno pa takih razlogov, ki bi lahko obstajali, ni mogoče upoštevati pri odločanju, ali je treba dostop odobriti, razen če pomenijo prevladujoč javni interes za razkritje. Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da je treba dokument, ki je bil razkrit enemu prosilcu v skladu z Uredbo 1049/2001, pozneje razkriti tudi vsem drugim prosilcem za dostop. Vendar bi bilo morda koristno dodati, da ti premisleki veljajo le za prošnje za dostop, vložene na podlagi Uredbe št. 1049/2001. Zato jih ni mogoče nujno prenesti na obravnavanje prošenj za dostop, ki temeljijo na drugih določbah (na primer Kadrovskih predpisih).

2.15 Če ni mogoče odobriti dostopa do celotnega dokumenta v skladu z Uredbo 1049/2001, mora zadevna institucija preučiti možnost odobritve delnega dostopa. Vendar varuh človekovih pravic glede na rezultate pregleda upoštevnih dokumentov meni, da se zdi zavrnitev delnega dostopa s strani Komisije v obravnavani zadevi upravičena.

2.16 Pritožnik je v svojih pripombah na odgovor Komisije na zahtevo po dodatnih informacijah predložil številna vprašanja v zvezi z vsebino mnenja pravne službe z dne 10. januarja 2005. V zvezi s tem je treba poudariti, da je naloga varuha človekovih pravic preučiti morebitne primere nepravilnosti in ne odgovarjati na vprašanja pritožnika. Kadar je treba preučiti zavrnitev dostopa do dokumentov in kadar varuh človekovih pravic ugotovi, da je zavrnitev upravičena, varuh človekovih pravic v vsakem primeru ne bi mogel odgovoriti na taka vprašanja, če bi bilo treba zaradi tega razkriti vsebino teh dokumentov. Ker bi pritožnikova vprašanja varuha človekovih pravic zavezovala ravno k temu, varuh človekovih pravic na pritožnikova vprašanja ne more odgovoriti.

2.17 Varuh človekovih pravic glede na navedeno meni, da Evropska komisija v obravnavanem primeru ni storila nepravilnosti.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 2001, L 145, str. 43.

(2) Zadeva T-84/03 Turco proti Svetu, sodba z dne 23. novembra 2004.

(3) Zadeva T-84/03, Turco proti Svetu, navedena zgoraj, točka 74.

(4) Združene zadeve T-110/03, T-150/03 in T-405/03, Sison proti Svetu, sodba z dne 26. aprila 2005.

(5) UL 2001, L 345, str. 94.

(6) UL 2001, L 145, str. 43.

(7) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

(8) Zadeva T-84/03 Turco proti Svetu, sodba z dne 23. novembra 2004.

(9) Zgoraj navedena sodba, točka 79.