Strasbourg, 12. julija 2006

Spoštovani gospod R.,

decembra 2004 ste se pritožili evropskemu varuhu človekovih pravic, ker Evropska komisija domnevno ni ustrezno obravnavala vaših zahtevkov proti CESD-Communautaire asbl.

Pritožbo sem 10. januarja 2005 posredoval predsedniku Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 13. aprila 2005. Posredoval sem vam ga 27. aprila 2005 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 16. maja 2005.

Dne 7. junija 2005 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašim primerom. Komisija je svoj odgovor poslala 8. avgusta 2005. Posredoval sem vam ga 18. avgusta 2005 s pozivom, naj do 30. septembra 2005 predložite pripombe.

septembra 2005 ste zaprosili za podaljšanje roka za predložitev pripomb. V svojem odgovoru z dne 4. oktobra 2005 sem poudaril, da bi bil hvaležen, če bi lahko prejel vaše pripombe do 15. oktobra 2005.

Dne 15. oktobra 2005 ste poslali svoje pripombe na odgovor Komisije na mojo zahtevo po dodatnih informacijah.

Dne 21. oktobra 2005 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašim primerom. Komisija je svoj odgovor poslala 17. januarja 2006. Posredoval sem vam ga 18. januarja 2006 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 26. februarja 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je v Turkmenistanu opravil razvojno delo za združenje CESD-Communautaire asbl (v nadaljnjem besedilu: CESD Communautaire) s sedežem v Luxembourgu, ki ga je Evropska komisija uporabila v ta namen. Zadevne pogodbe je financirala Komisija. Po navedbah pritožnika so bile tri pogodbe, sklenjene leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: pogodbe 5613, 5897 in 6219), pravilno izvedene, vendar jih CESD Communautaire ni plačal. Po navedbah pritožnika neporavnani znesek znaša 37 390 EUR, kar vključuje 18 980 EUR na podlagi pogodbe 5613, 5 500 EUR na podlagi pogodbe 5897 in 12 910 EUR na podlagi pogodbe 6219.

Pritožnik je sicer priznal, da je bil v pogodbenem razmerju s CESD Communautaire in ne s Komisijo, vendar je trdil, da je bil ta organ ustanovljen s sodelovanjem Eurostata (Statistični urad EU, generalni direktorat Komisije), da sta njegove pogodbe vedno odobrila Eurostat in Urad za sodelovanje EuropeAid („EuropeAid“, drugi generalni direktorat Komisije) ter da ga je financirala EU. Pritožnik je poudaril, da je bil obveščen, da CESD Communautaire od EuropeAid ni prejel dolgovanih zneskov in zato ni mogel plačati ustreznih zneskov. Po navedbah pritožnika je bila nezmožnost CESD Communautaire, da plača svoje dolgove, povezana z nekaterimi dogodki v zvezi z Eurostatom. Po njegovem mnenju bi bilo nerazumljivo in očitno, da EU krši zaupanje, če bi nepravilnosti, ki jih je storil Eurostat, povzročile resno gospodarsko škodo izvajalcem, ki so pravilno izpolnili svoje pogodbene obveznosti.

Po navedbah pritožnika ga je EuropeAid sam septembra 2003 obvestil, da bodo vsi izvajalci CESD Communautaire, ki so ustrezno opravili svoje delo, plačani. Pritožnik pa je dodal, da je bila leta 2004 plačana samo ena pogodba za 2000 EUR (ki ni vključena v zgoraj navedeni znesek 37.390 EUR) in da mu je EuropeAid svetoval, naj se obrne na CESD Communautaire.

Po navedbah pritožnika je bilo več drugih podizvajalcev družbe CESD Communautaire v podobnem položaju kot on, vendar so se lahko zanesli na storitve dragih odvetnikov, ki so zagotovili, da so bile njihove terjatve izpolnjene.

Pritožnik je tako v bistvu trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegovih zahtevkov proti družbi CESD Communautaire. Trdil je, da bi morala Komisija družbi CESD Communautaire zagotoviti potreben znesek denarja, da bi mu plačala za njegovo delo.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Ozadje

Program Statistika 5 je vključeval vrsto projektov v korist partnerskih držav, na katere se nanaša ta program, in sicer Kazahstana, Kirgizistana, Moldavije, Rusije in Turkmenistana. Te projekte so opredelile službe Komisije v skladu s prednostnimi nalogami, ki so jih izrazili partnerji.

Vzpostavitev in izvajanje programa sta na eni strani vključevala Komisijo (EuropeAid in Eurostat), CESD Communautaire, ki jo je Komisija najela za ta projekt, ter statistične urade držav članic in druge podizvajalce. Na strani partnerjev so bili glavni partnerji nacionalni statistični uradi zgoraj navedenih držav.

Pritožnik je sodeloval pri izvajanju nekaterih projektov na podlagi pogodb, ki jih je podpisal s CESD Communautaire. CESD Communautaire je bil odgovoren za izvajanje programa s sklepanjem pogodb s podizvajalci.

V zvezi z argumenti pritožnika

Pritožnik ni bil v pogodbenem razmerju s Komisijo. V skladu s splošnimi pogodbenimi načeli in členom 4.5 Splošnih pogojev za naročila storitev, ki se financirajo iz skladov Phare/Tacis, nobena podizvajalska pogodba ne more ustvariti pogodbenih odnosov med podizvajalcem in Komisijo. Zato Komisija ni imela obveznosti do podizvajalcev družbe CESD Communautaire.

Zato je pritožnik račune, priložene pritožbi, predložil družbi CESD Communautaire in ne Komisiji. Ker je imela družba CESD Communautaire verjetno manevrski prostor za povračilo iz pogodbe s pritožnikom, zadevni zneski niso bili enaki zneskom, predloženim Komisiji.

Komisija je analizirala račune, ki jih je navedel pritožnik. Opozoriti je treba, da so pritožnikovi zahtevki vključevali tudi honorarje in dnevnice za drugega podizvajalca (B. R.) in za dva tolmača.

Računi, ki jih je Komisiji predložila družba CESD Communautaire in ki so vključevali plačila pritožniku, so bili naslednji:

–Račun št. AI/03/05/0051 z dne 15. maja 2003, ki je bil družbi CESD Communautaire izplačan 1. decembra 2003. Ta račun je vključeval naslednje:

(a) Kar zadeva pogodbo 5613, je ta račun vključeval znesek v višini 9 090 EUR in se je nanašal na pritožnika ter dodatni znesek v višini 9 090 EUR, dolgovan B. R. Opozoriti je treba, da se je dodatek teh zneskov (18 180 EUR) od zneska, ki ga je zahteval pritožnik (18 890 EUR), razlikoval le za 800 EUR. Kljub prizadevanjem službe Komisije niso mogle opredeliti dodatnih stroškov, ki bi lahko upravičili razliko (razen plačila 200 EUR v zvezi z vizumom).

(b) Kar zadeva pogodbo 5897, je ta račun vseboval znesek v višini 3300 EUR in se je nanašal na B. R. ter dodatni znesek v višini 2200 EUR, ki se je nanašal na stroške tolmačenja. Oba zneska sta bila dodana znesku, ki ga je zahteval pritožnik (5 500 EUR).

–Račun št. AI/03/07/0098 z dne 29. julija 2003, ki je bil družbi CESD Communautaire izplačan 29. decembra 2003.

Kar zadeva pogodbo 6219, je ta račun vključeval znesek v višini 6 160 EUR, ki ga je zahteval pritožnik, in stroške tolmačenja v višini 200 EUR.

–Račun št. AI/03/10/0126 z dne 24. oktobra 2003.

Ta račun se je nanašal na znesek 4800 EUR, dolgovan B. R. za delo, opravljeno na podlagi pogodbe 5897. Po preverjanju tega računa so službe Komisije ugotovile, da nekateri spremni dokumenti manjkajo in da so bili nekateri stroški zaračunani dvakrat. Plačilo je bilo zato odloženo v skladu s členom 30.2 Splošnih pogojev za naročila storitev, ki se financirajo iz skladov Phare/Tacis.

Medtem se je začela zunanja revizija več pogodb na statističnem področju, sklenjenih s CESD Communautaire. Pri teh revizijah so revizorji ugotovili, da računovodskih izkazov, ki jih ima CESD Communautaire, ni mogoče revidirati in da ni mogoče preveriti evidenc o delu, opravljenem na podlagi pogodbe s Komisijo. Glede na pogodbene obveznosti družbe CESD Communautaire, da vodi podrobne in točne finančne evidence, je Komisija družbo CESD Communautaire obvestila, da resno krši pogodbo. Vsa preostala plačila CESD Communautaire so bila zato začasno ustavljena.

Poleg tega se je Komisija odločila, da proti družbi CESD Communautaire začne postopek zaradi kršitve pogodbe.

Po drugi strani pa je bil račun št. AI/03/10/0126 prav tako predmet postopka, ki je potekal pred Sodiščem prve stopnje v Bruslju.

Sklepna ugotovitev

Kar zadeva Komisijo, je Komisija račune št. AI/03/05/0051 in AI/03/07/0098, ki so zajemali prispevek pritožnika, obdelala in plačala 1. oziroma 29. decembra 2003. Izplačilo računa št. AI/03/10/0126 je bilo odloženo zaradi navedene sodne zadeve.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi. Trdil je, da je bilo že ob izplačilih Komisije družbi CESD Communautaire 1. in 29. decembra 2003 jasno in javno znano, da je pri Eurostatu prišlo do številnih nepravilnosti, v katere je bila vpletena družba CESD Communautaire. Zato je bilo popolnoma nerazumljivo, da Komisija ni zagotovila, da bi bili podizvajalci plačani iz denarja, ki je bil nakazan družbi CESD Communautaire .. Pritožnik je navedel tudi, da je CESD Communautaire organ, ki ga je EU ustanovila in zaposlila za poseben namen. Po mnenju pritožnika je iz tega sledilo, da je imela EU določeno odgovornost glede načina delovanja CESD Communautaire.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.

Prva zahteva za dodatne informacije

Varuh človekovih pravic je zato 7. junija 2005 Komisiji poslal zahtevo za dodatne informacije.

V tem pismu je varuh človekovih pravic pozval Komisijo, naj obravnava argumente, ki jih je pritožnik predložil v podporo svojemu primeru, in sicer da je bil CESD Communautaire ustanovljen v sodelovanju z Eurostatom; da sta njegove pogodbe vedno odobrila Eurostat in Urad za sodelovanje EuropeAid; da ga je financirala EU in da ga je EuropeAid sam septembra 2003 obvestil, da bodo vsi izvajalci CESD Communautaire, ki so pravilno opravili svoje delo, plačani. Varuh človekovih pravic je Komisijo zaprosil tudi za mnenje o trditvah complai nant, (1) da je bilo že decembra 2003, ko je Komisija izvedla plačila družbi CESD Communautaire, jasno in javno znano, da je pri Eurostatu prišlo do številnih nepravilnosti, v katere je bila vpletena družba CESD Communautaire, in (2) da je bilo zato popolnoma nerazumljivo, da Komisija ni zagotovila, da bi bili podizvajalci plačani iz denarja, prenesenega na družbo CESD Communautaire.

Odgovor Komisije

Komisija je v odgovoru navedla naslednje pripombe:

V zvezi z ustanovitvijo CESD Communautaire , je bil naveden odgovor Solbesa Mire v imenu Komisije z dne 22. septembra 2003 v odgovoru na pisno vprašanje E-1890/03 (UL 2004, C 51 E, str. 153). Iz tega odgovora je razvidno, da je bila CESD Communautaire ustanovljena 29. februarja 1989. S spremenjeno ustavo CESD Communautaire z dne 26. maja 1989 je bil naziv "privilegirani član" podeljen generalnemu direktorju Eurostata in drugim, vključno z generalnima direktorjema Komisije za zunanje odnose in za razvoj. V skladu s tem odgovorom je bil g. Franchet, generalni direktor Eurostata, do leta 1995 predsednik CESD Communautaire. Franchet je v dopisu predsedniku CESD Communautaire z dne 16. aprila 1997 sporočil svojo odločitev o odstopu s položaja člana generalne skupščine CESD Communautaire in tudi potrdil, da so drugi člani Eurostata odstopili s takojšnjim učinkom.

Kar zadeva trditev, da sta Eurostat in EuropeAid pogodbe vedno odobrila, Komisija ni posegala v pogodbena razmerja med družbo CESD in njenimi podizvajalci. Zato družbi CESD Communautaire ni bilo treba pridobiti odobritve Komisije za sklenitev pogodb s temi podizvajalci. Poleg tega Komisija ni financirala družbe CESD Communautaire, razen plačil računov, ki jih je družba CESD predložila na podlagi svojega pogodbenega razmerja s tem subjektom.

Zato je bilo treba družbo CESD Communautaire šteti za gospodarski subjekt, neodvisen od Komisije.

V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da ga je EuropeAid septembra 2003 obvestil, da bodo vsi izvajalci CESD Communautaire, ki so pravilno opravili svoje delo, plačani, se je zdelo primerno, da se pritožnikova trditev jasno analizira. Pritožnik v svoji prvotni pritožbi z dne 22. decembra 2004 ni trdil, da je Komisija obljubila kakršna koli plačila neposredno podizvajalcem CESD Communautaire. Komisija je namreč družbi CESD Communautaire do decembra 2003 plačevala račune na podlagi računov in evidenc opravljenih ur, ki so jih predložili podizvajalci družbe CESD Communautaire, in ob predpostavki, da je družba CESD Communautaire plačevala svojim podizvajalcem.

Ponovno je bilo treba poudariti, da podizvajalci CESD Communautaire niso bili v pogodbenem razmerju s Komisijo. Komisija torej ni bila dolžna zagotoviti, da so bili podizvajalci plačani iz denarja, ki je bil prenesen na družbo CESD Communautaire.

Komisija se je 23. julija 2003 dejansko odločila, da bo prekinila pogodbena razmerja z družbo CESD Communautaire (in tremi drugimi subjekti), potem ko se je 9. julija 2003 odločila, da bo sprejela takojšnje ukrepe po notranjih preiskavah, ki so pokazale na obstoj sistemskih pomanjkljivosti in nepravilnosti pri upravljanju v Eurostatu. V zvezi s prenehanjem pogodbenih razmerij je Komisija navedla, da je treba te ukrepe izvesti v skladu z ureditvami, predvidenimi v pogodbah.

Vendar niti zgoraj navedeni sklepi niti preiskave, ki so takrat potekale, niso vplivali na načelo, da Komisija ni imela nobenih obveznosti do podizvajalcev družbe CESD Communautaire.

Ko je Komisija decembra 2003 izvršila plačila, ni bilo zadostnih pravnih razlogov za blokiranje plačil družbi CESD Communautaire za storitve, ki so bile dejansko opravljene na podlagi zadevne pogodbe.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da je Komisija zavzela stališče, da nikakor ni odgovorna za zagotovitev, da so bili podizvajalci plačani iz denarnih sredstev, prenesenih na CESD Communautaire. Po mnenju pritožnika je bilo to pomanjkanje zanimanja za način uporabe javnih sredstev s strani subjektov, za katere se je že sumilo, da so si odtujili finančna sredstva, šokantno in depresivno. Pritožnik je poudaril, da se je Komisija že 23. julija 2003 odločila prekiniti svoje pogodbene povezave z družbo CESD Communautaire. Spraševal se je, kako bi lahko Komisija v teh okoliščinah slepo domnevala, da bodo sredstva, prenesena na CESD Communautaire, pravilno porabljena.

Pritožnik je trdil, da je ne glede na vse formalne razloge, ki jih je navedla Komisija, dejansko stanje naslednje:

• Vzrok za težave je bilo dejstvo, da je Eurostat kriv finančnih nepravilnosti, očitno vključno z nekaterimi tretjimi stranmi, ki so bile do neke mere odvisne od Eurostata;
• pogodbena razmerja teh subjektov (vključno s CESD Communautaire) s Komisijo so bila nato julija 2003 prekinjena;
• ti subjekti so kljub temu še naprej imeli pogodbe s podizvajalci, ki so opravili ustrezno delo za EuropeAid;
• do decembra 2003 je EuropeAid plačal račune, ki jih je poslal CESD Communautaire, ne da bi bil pozoren na to, kako bodo sredstva porabljena;
• zaradi finančnih pretresov družba CESD Communautaire ni mogla več plačevati svojim podizvajalcem za njihovo delo in je trdila, da bi lahko neporavnane račune plačala le, če bi uspela v sodnem postopku proti Komisiji, ki še poteka;
• Družba CESD Communautaire je trdila, da je bilo treba zneske, ki so ji bili nakazani, v skladu z luksemburško zakonodajo najprej uporabiti za izplačilo plač njenega osebja in da bi lahko svoje podizvajalce izplačala le, če bi uspela v sporu proti Komisiji;
• Podizvajalci so bili zato uničeni.

Pritožnik je sklenil, da se je Komisija na podlagi formalnih razlogov poskušala izogniti spoštovanju svojih odgovornosti v tem primeru.

Druga zahteva za dodatne informacije

Dne 21. oktobra 2005 je varuh človekovih pravic Komisiji poslal drugo zahtevo za dodatne informacije.

Varuhinja človekovih pravic je v tem dopisu Komisijo pozvala, naj odgovori na naslednja vprašanja:

1. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da so bile težave, s katerimi sta se morala soočiti CESD Communautaire in nazadnje tudi sam, v končni analizi posledica ravnanja Eurostata in njegovih uradnikov. Pritožnik je predlagal, da ima Komisija v teh okoliščinah posebno dolžnost skrbnega ravnanja v zvezi s podizvajalci družbe CESD Communautaire. Ali lahko Komisija predloži pripombe k temu argumentu ??
2. Pritožnik je trdil, da ga je EuropeAid septembra 2003 obvestil, da bodo vsi podizvajalci CESD Communautaire, ki so ustrezno opravili svoje delo, plačani. Ali lahko Komisija predloži kopijo ustreznega dopisa ali izjave EuropeAid ali natančne informacije o njegovi vsebini ?
3. V skladu z informacijami, predloženimi varuhu človekovih pravic, se je Komisija 23. julija 2003 ali približno takrat odločila, da prekine pogodbe s CESD Communautaire v skladu s pogodbenimi določbami. Zato bi bilo mogoče pričakovati, da bo Komisija te pogodbe in vse račune v zvezi z njimi obravnavala brez nepotrebnega odlašanja. Člen 30.1 Splošnih pogojev za naročila storitev, ki se financirajo iz skladov Phare/Tacis, določa, da se, če ni določeno drugače, plačila izvedejo „v 60 dneh od prejema zahtevka za plačilo“. V skladu s členom 30.2 se plačilo lahko odloži po obvestilu izvajalcu, če se storitve izpodbijajo ali če so predloženi dokumenti nepopolni. Vendar se je v obravnavanem primeru zdelo, da je bilo plačilo za obe pogodbi izvedeno dolgo po izteku 60-dnevnega roka. Ali lahko Komisija pojasni razloge za to zamudo ??
4. Eden od dokumentov, ki jih je Komisija predložila skupaj s svojim mnenjem (druga stran priloge 4.c) v zvezi z drugim računom, je vseboval naslednje informacije: "Nbr. jours suspenzija - Nbr. jours proposés 71". Ali lahko Komisija pojasni, ali to pomeni, da je bila obravnava drugega računa (in morda tudi prvega računa) začasno prekinjena, in če je bila, na kakšni podlagi je bila odločitev o tej začasni prekinitvi sprejeta?

Odgovor Komisije

Komisija je v odgovoru navedla naslednje pripombe:

V zvezi s prvim vprašanjem in iz razlogov, ki so že bili pojasnjeni v mnenju, Komisija ni imela posebne dolžnosti skrbnega ravnanja glede podizvajalcev družbe CESD Communautaire. V skladu s splošnimi pogodbenimi načeli in členom 4.5 Splošnih pogojev za naročila storitev, ki se financirajo iz skladov Phare/Tacis, ti podizvajalci niso v pogodbenem razmerju s Komisijo. Zato Komisija ni bila dolžna zagotoviti, da so bili izplačani iz denarja, ki je bil prenesen na družbo CESD Communautaire.

Kar zadeva drugo vprašanje, so bila po podatkih EuropeAid vsa pisma in elektronska sporočila poslana neposredno CESD Communautaire. V spisih EuropeAid ni bilo sledu o kakršni koli korespondenci med EuropeAid in katerim koli podizvajalcem. Pritožnik ni podrobneje navedel avtorja izjave, natančnega datuma izjave ali načina njenega sporočanja. V teh okoliščinah Komisija ni mogla predložiti "negativnih dokazov", ki bi dokazovali, da pritožniku ni nikoli poslala ustreznih informacij. Po drugi strani pa bi moral pritožnik glede na to, da je podal to trditev, varuhu človekovih pravic predložiti potrebne dokaze.

Kar zadeva tretje vprašanje, so bile v primeru zamud pri plačilu plačane obresti na te zamude pri plačilu, kot je predvideno v ustreznih pravilih. Tako je bilo v primeru računov št. AI/03/05/0051 in AI/03/04/0050, za katera so bile plačane skupne obresti v višini 3977,86 EUR. CESD Communautaire je bil poslan priporočeni dopis, v katerem je bil pojasnjen položaj (1).

Kar zadeva četrto vprašanje, je bil zadevni dokument izvleček iz elektronske podatkovne zbirke Komisije C.R.I.S. (v nadaljnjem besedilu: skupni informacijski sistem Relex) za račun, ki ga je predložila družba CESD Communautaire. Prva navedba („Nbr. jours suspension“) se je nanašala na pričakovano zamudo pri plačilu. Pooblaščenec, ki je obravnaval račun, je moral določiti zamudo in v sistemu navesti ustrezno zadržanje. Druga navedba („Nbr. jours proposés“) se je nanašala na dejansko zamudo, ki jo je sistem samodejno izračunal. V tem primeru je bil razlog za zamudo dejstvo, da „ni bilo prejeto končno tehnično poročilo, ki zajema fakturirano obdobje“. Ta razlog je bil naveden v sistemu.

Na podlagi teh pojasnil je Komisija ponovila svoje stališče, da so njene službe ravnale pravilno in da zato ni bilo nepravilnosti.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in izrazil razočaranje nad stališčem Komisije.

ODLOČBA

1 Domnevna neustrezna obravnava zahtevkov proti izvajalcu

1.1 Pritožnik je v Turkmenistanu opravil razvojno delo za CESD-Communautaire asbl ("CESD Communautaire"), združenje s sedežem v Luxembourgu, ki ga je v ta namen najela Evropska komisija. Zadevne pogodbe je financirala Komisija. Po navedbah pritožnika so bile tri pogodbe, sklenjene leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: pogodbe 5613, 5897 in 6219), pravilno izvedene, vendar jih CESD Communautaire ni plačal. Po navedbah pritožnika neporavnani znesek znaša 37 390 EUR, kar vključuje 18 980 EUR na podlagi pogodbe 5613, 5 500 EUR na podlagi pogodbe 5897 in 12 910 EUR na podlagi pogodbe 6219.

Pritožnik je sicer priznal, da je bil v pogodbenem razmerju s CESD Communautaire in ne s Komisijo, vendar je trdil, da je bil ta organ ustanovljen s sodelovanjem Eurostata (Statistični urad EU, generalni direktorat Komisije), da sta njegove pogodbe vedno odobrila Eurostat in Urad za sodelovanje EuropeAid („EuropeAid“, drugi generalni direktorat Komisije) ter da ga je financirala EU. Pritožnik je poudaril, da je bil obveščen, da CESD Communautaire od EuropeAid ni prejel dolgovanih zneskov in zato ni mogel plačati ustreznih zneskov. Po navedbah pritožnika je bila nezmožnost CESD Communautaire, da plača svoje dolgove, povezana z nekaterimi dogodki v zvezi z Eurostatom. Po njegovem mnenju bi bilo nerazumljivo in očitno, da EU krši zaupanje, če bi nepravilnosti, ki jih je storil Eurostat, povzročile resno gospodarsko škodo izvajalcem, ki so pravilno izpolnili svoje pogodbene obveznosti.

Po navedbah pritožnika ga je EuropeAid sam septembra 2003 obvestil, da bodo vsi izvajalci CESD Communautaire, ki so ustrezno opravili svoje delo, plačani. Pritožnik pa je dodal, da je bila leta 2004 plačana samo ena pogodba za 2000 EUR (ki ni vključena v zgoraj navedeni znesek 37.390 EUR) in da mu je EuropeAid svetoval, naj se obrne na CESD Communautaire.

1.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da v skladu s splošnimi pogodbenimi načeli in členom 4.5 Splošnih pogojev za naročila storitev, ki se financirajo iz skladov Phare/Tacis, nobena podizvajalska pogodba ne more ustvariti pogodbenih odnosov med podizvajalcem in Komisijo. Zato Komisija ni imela obveznosti do podizvajalcev družbe CESD Communautaire.

Komisija je dodala, da je analizirala račune, ki ji jih je predložila družba CESD Communautaire. Opozoriti je treba, da so pritožnikovi zahtevki vključevali tudi honorarje in dnevnice za drugega podizvajalca (B. R.) in za dva tolmača. Na podlagi tega je Komisija predložila naslednje informacije:

Račun št. AI/03/05/0051 z dne 15. maja 2003 je bil družbi CESD Communautaire izplačan 1. decembra 2003.

(a) Kar zadeva pogodbo 5613, je ta račun vključeval znesek v višini 9 090 EUR in se je nanašal na pritožnika ter dodatni znesek v višini 9 090 EUR, dolgovan B. R. Opozoriti je treba, da se je dodatek teh zneskov (18 180 EUR) od zneska, ki ga je zahteval pritožnik (18 890 EUR), razlikoval le za 800 EUR. Kljub prizadevanjem službe Komisije niso mogle opredeliti dodatnih stroškov, ki bi lahko upravičili razliko (razen plačila 200 EUR za vizum).

(b) Kar zadeva pogodbo 5897, je ta račun vseboval znesek v višini 3300 EUR in se je nanašal na B. R. ter dodatni znesek v višini 2200 EUR, ki se je nanašal na stroške tolmačenja. Oba zneska sta bila dodana znesku, ki ga je zahteval pritožnik (5 500 EUR).

Račun št. AI/03/07/0098 z dne 29. julija 2003 je bil družbi CESD Communautaire izplačan 29. decembra 2003.

Kar zadeva pogodbo 6219, je ta račun vključeval znesek v višini 6 160 EUR, ki ga je zahteval pritožnik, in stroške tolmačenja v višini 200 EUR.

Račun št. AI/03/10/0126 z dne 24. oktobra 2003.

Ta račun se je nanašal na znesek 4800 EUR, dolgovan B. R. za delo, opravljeno na podlagi pogodbe 5897. Po preverjanju tega računa so službe Komisije ugotovile, da nekateri spremni dokumenti manjkajo in da so bili nekateri stroški zaračunani dvakrat. Plačilo je bilo zato odloženo v skladu s členom 30.2 Splošnih pogojev za naročila storitev, ki se financirajo iz skladov Phare/Tacis. Po naknadni reviziji so bila vsa preostala plačila CESD Communautaire začasno ustavljena. Račun št. AI/03/10/0126 je bil prav tako predmet postopka, ki je potekal pred Sodiščem prve stopnje v Bruslju.

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi. Trdil je, da je bilo že ob izplačilih Komisije družbi CESD Communautaire 1. in 29. decembra 2003 jasno in javno znano, da je pri Eurostatu prišlo do številnih nepravilnosti, v katere je bila vpletena družba CESD Communautaire. Zato je bilo popolnoma nerazumljivo, da Komisija ni zagotovila, da so bili podizvajalci plačani iz denarja, ki je bil prenesen na družbo CESD Communautaire. Pritožnik je navedel tudi, da je CESD Communautaire organ, ki ga je EU ustanovila in zaposlila za poseben namen. Po mnenju pritožnika je iz tega sledilo, da je imela EU določeno odgovornost glede načina delovanja CESD Communautaire.

1.4 Po proučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika je varuh človekovih pravic menil, da potrebuje dodatne informacije za obravnavo te zadeve. Zato je 7. junija 2005 zaprosil Komisijo, naj predloži pripombe (1) o pritožnikovih argumentih glede domnevnega posebnega odnosa med družbo CESD Communautaire in njenimi službami; (2) o informacijah, ki naj bi bile pritožniku posredovane septembra 2003; in (3) o vprašanju, ali je bilo primerno, da je Komisija izvedla plačila družbi CESD Communautaire decembra 2003.

1.5 Komisija je v odgovoru navedla, da je treba družbo CESD Communautaire obravnavati kot gospodarski subjekt, neodvisen od Komisije. Komisija je nadalje navedla, da pritožnik v svoji prvotni pritožbi , ni trdil, da je Komisija obljubila kakršna koli plačila neposredno podizvajalcem CESD Communautaire. Po mnenju Komisije je družba CESD Communautaire do decembra 2003 plačevala račune na podlagi računov in evidenc opravljenih ur, ki so jih predložili podizvajalci družbe CESD Communautaire, in ob predpostavki, da je družba CESD Communautaire plačevala svojim podizvajalcem. Komisija je ponovila svoje stališče, da ni dolžna zagotoviti, da so bili podizvajalci plačani iz denarja, ki je bil prenesen na družbo CESD Communautaire.

Komisija je priznala, da se je 23. julija 2003 odločila prekiniti pogodbena razmerja z družbo CESD Communautaire (in tremi drugimi subjekti). Vendar Komisija meni, da decembra 2003 ni bilo zadostnih pravnih razlogov za blokiranje njenih plačil družbi CESD Communautaire za storitve, ki so bile dejansko opravljene na podlagi zadevne pogodbe.

1.6 Pritožnik je v svojih pripombah na ta odgovor navedel, da je pomanjkanje zanimanja Komisije za to, kako subjekti, ki so že bili osumljeni zlorabe finančnih sredstev, uporabljajo javna sredstva, šokantno in depresivno. Pritožnik je poudaril, da se zdi, da se je Komisija že 23. julija 2003 odločila prekiniti svoje pogodbene vezi z družbo CESD Communautaire. Spraševal se je, kako bi lahko Komisija v teh okoliščinah slepo domnevala, da bodo sredstva, prenesena na CESD Communautaire, pravilno porabljena. Pritožnik je vztrajal, da težave izhajajo iz dejstva, da je Eurostat kriv finančnih nepravilnosti, ki očitno vključujejo tretje strani; da so bila pogodbena razmerja teh subjektov (vključno s CESD Communautaire) s Komisijo nato julija 2003 prekinjena; in da so težave, s katerimi so se pozneje srečevali ti subjekti, povzročile propad podizvajalcev. Po mnenju pritožnika se je Komisija poskušala izogniti temu, da bi morala v tem primeru spoštovati svoje odgovornosti na podlagi formalnih razlogov.

1.7 Glede na argumente pritožnika je varuh človekovih pravic Komisijo ponovno zaprosil za dodatne informacije. Varuh človekovih pravic je med drugim prosil Komisijo (1), naj komentira pritožnikovo trditev, da so težave, s katerimi se je moral soočiti CESD Communautaire in navsezadnje tudi sam, v končni analizi povzročile vedenje Eurostata in njegovih uradnikov ter da je imela Komisija v teh okoliščinah posebno dolžnost skrbnega ravnanja do podizvajalcev CESD Communautaire; in (2) navesti informacije, ki mu jih je po navedbah pritožnika posredoval EuropeAid septembra 2003.

1.8 Komisija je v svojem odgovoru vztrajala, da nima posebne dolžnosti skrbnega ravnanja v zvezi s podizvajalci CESD Communautaire, saj ti podizvajalci z njo niso v pogodbenem razmerju. Komisija je tudi ugotovila, da v spisih EuropeAid ni sledu o kakršni koli korespondenci med EuropeAid in katerim koli podizvajalcem. Glede na to, da je bil pritožnik tisti, ki je podal to trditev, je Komisija predlagala, da bi moral varuh človekovih pravic predložiti potrebne dokaze.

1.9 Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in izrazil razočaranje nad stališčem Komisije.

1.10 Varuh človekovih pravic meni, da je koristno najprej preučiti zneske, na katere sta se pritožnik in Komisija sklicevala v tej zadevi. Po navedbah pritožnika znesek, ki mu je še vedno dolgovan, znaša 37.390 EUR, kar vključuje 18.890 EUR na podlagi pogodbe 5613, 5.500 EUR na podlagi pogodbe 5897 in 12.910 EUR na podlagi pogodbe 6219. Po podatkih, ki jih je predložila Komisija, je ta družbi CESD Communautaire plačala 18 180 EUR na podlagi pogodbe 5613, 5 500 EUR na podlagi pogodbe 5897 in 6 360 EUR na podlagi pogodbe 6219. Komisija poleg tega trdi, da je bil znesek 4800 EUR iz pogodbe 5897 vključen v nov račun, ki je predmet spora med njo in družbo CESD Communautaire. Tako se zdi, da se številke, ki so jih predložile stranke, ne ujemajo v celoti. Glede na to, da pritožnik varuhu človekovih pravic ni predložil nobene dokumentacije v podporo svojim trditvam (2) niti ni podal pripomb na številke, ki jih je navedla Komisija, varuh človekovih pravic meni, da mu ni treba preučiti teh dejanskih podrobnosti.

1.11 Ta odločba se zato osredotoča na splošno vprašanje, ali je Komisija ustrezno obravnavala pritožnikove zahtevke proti CESD Communautaire.

1.12 Varuh ugotavlja, da pritožnik ne izpodbija dejstva, da nima pogodbene terjatve do same Komisije. Kot pravilno ugotavlja Komisija, je bila pritožnikova pogodba sklenjena z družbo CESD Communautaire, pravila, ki urejajo to pogodbo, pa so določala, da nobena podizvajalska pogodba, ki jo je sklenila družba CESD Communautaire, ne more ustvariti pogodbenih razmerij med podizvajalcem in Komisijo. V teh okoliščinah ni mogoče ugotoviti nepravilnosti v zvezi s pogodbenim vidikom obravnavane zadeve.

1.13 Pritožnik je v pritožbi navedel, da se je septembra 2003 obrnil na EuropeAid in da je bil obveščen, da bodo vsi podizvajalci, ki so ustrezno opravili svoje delo, plačani. Ta tožbeni razlog bi se lahko štel za to, da se je pritožnik želel opreti na zagotovilo, ki mu ga je dala Komisija, da bo on (in drugi podizvajalci) plačan. Komisija je v odgovoru na posebno vprašanje, ki ji ga je v zvezi s tem zastavil varuh človekovih pravic, poudarila, da v spisih EuropeAid ni nobene sledi o kakršni koli korespondenci med EuropeAid in katerim koli podizvajalcem ter da bi moral pritožnik v vsakem primeru dokazati, da so mu bile take informacije posredovane. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik v svojih pripombah na ta odgovor tega vprašanja ni obravnaval. Ker ni nobenih podpornih dokazov, se trditev pritožnika, ki temelji na morebitnih zagotovilih Komisije, ne more šteti za dokazano.

1.14 Varuh meni, da pritožnik dejansko trdi, da je imela Komisija dolžnosti tudi do sebe in drugih podizvajalcev v enakem položaju. Ta trditev temelji na ugotovitvi, da so težave, ki so vplivale na družbo CESD Communautaire, nastale zaradi nepravilnosti, ki jih je Komisija odkrila pri Eurostatu, in da bi stališče Komisije, da ni imela posebne dolžnosti skrbnega ravnanja v zvezi s podizvajalci družbe CESD Communautaire, na koncu povzročilo resno gospodarsko škodo izvajalcem, ki so pravilno opravljali svoje pogodbene obveznosti. Po mnenju varuha človekovih pravic pritožnik tako v bistvu trdi, da je Komisija ravnala nepošteno.

1.15 Varuhinja človekovih pravic meni, da so v zvezi s tem pomembni številni elementi. Prvič, iz informacij, ki jih je predložila Komisija (ki se je v tem okviru v bistvu sklicevala na odgovor, ki ga je J. Solbes Mira v imenu Komisije podal 22. septembra 2003 v odgovoru na pisno vprašanje E-1890/03, UL 2004, C 51 E, str. 153), izhaja, da je bila družba CESD Communautaire ustanovljena februarja 1989; da je spremenjena ustava CESD Communautaire iz maja 1989 podelila naziv „privilegirani član“ generalnemu direktorju Eurostata in drugim, vključno z generalnima direktorjema Komisije za zunanje odnose in za razvoj; in da je bil g. F., generalni direktor Eurostata, do leta 1995 predsednik CESD Communautaire. Res je, da je po mnenju Komisije g. F. v dopisu predsedniku CESD Communautaire z dne 16. aprila 1997 sporočil svojo odločitev o odstopu s položaja člana generalne skupščine CESD Communautaire in tudi potrdil, da so drugi člani Eurostata odstopili s takojšnjim učinkom. Vendar je iz obravnavane zadeve razvidno, da se je Komisija tudi po tem datumu še naprej opirala na storitve družbe CESD Communautaire kot pogodbenega izvajalca. Drugič, odgovor Solbesa Mire (kopija, ki jo je Komisija predložila skupaj s svojim mnenjem) se nanaša na preglednico, v kateri so navedena plačila vseh generalnih direktoratov družbi CESD Communautaire v letih od 1992 do 2003. Ta razpredelnica (ki je bila poslana neposredno poslancu Evropskega parlamenta, na katerega vprašanje je Komisija odgovorila) varuhu človekovih pravic ni na voljo. Vendar se zdi, da navedbe Solbesa Mire potrjujejo, da je imela Komisija dolgoletne odnose z družbo CESD Communautaire. Tretjič, zdi se, da so bile družbi CESD Communautaire zaupane pomembne naloge. Komisija je predložila kopijo pogodbe med Komisijo in CESD Communautaire, ki je bila podlaga za podizvajalsko pogodbo, sklenjeno s pritožnikom. Iz tega je razvidno, da je Komisija predvidela, da bo družbi CESD Communautaire plačala 4,5 milijona EUR za storitve, ki se bodo zagotavljale na podlagi te pogodbe. Četrtič, Komisija priznava, da je bila njena odločitev o odpovedi vseh pogodb z družbo CESD Communautaire posledica nepravilnosti, ki jih je odkrila (ali domnevala, da jih je odkrila) pri Eurostatu. Petič, varuh človekovih pravic meni, da se je morala Komisija glede na naravo svojega izvajalca (neprofitnega združenja) in obseg storitev, ki jih je ta subjekt opravljal za Komisijo, zavedati dejstva, da bi lahko razveljavitev vseh pogodb z družbo CESD Communautaire povzročila resne gospodarske težave za ta subjekt in njegove podizvajalce. Šestič, Komisija ne izpodbija dobre vere pritožnika.

1.16 Varuh človekovih pravic glede na ugotovitve iz prejšnje točke meni, da načela dobre upravne prakse na splošno in zlasti načelo poštenosti zahtevajo, da Komisija upošteva interese podizvajalcev CESD Communautaire, da bi preprečila, da bi slednji utrpeli škodo, ki je bila nazadnje posledica nepravilnosti, ki so jih storile njegove službe. Povedano drugače, Komisija se glede na zgoraj navedene okoliščine ni mogla sklicevati na neobstoj kakršne koli pogodbene povezave s pritožnikom, da bi utemeljila svoje stališče, da do njega ni imela nobenih obveznosti.

1.17 Preučiti je torej treba še, ali je Komisija v zvezi s tem izpolnila svoje obveznosti.

1.18 Varuh ugotavlja, da se zdi, da je pritožnikova glavna kritika v zvezi s tem usmerjena v dejstvo, da je Komisija 1. in 29. decembra 2003 plačala dva računa, ki mu ju je predložil CESD Communautaire, čeprav je bilo jasno in javno znano, da je pri Eurostatu prišlo do številnih nepravilnosti, v katere je bil vpleten CESD Communautaire. Po mnenju varuha človekovih pravic Komisija dejansko ne bi ustrezno upoštevala interesov pritožnika, če bi ta plačila izvršila v času, ko je že postalo jasno, da CESD Communautaire ne more ali noče izpolniti svojih obveznosti do podizvajalcev, kot je pritožnik. Vendar pritožnik ni predložil nobenih dokazov, da je bilo res tako. V zvezi s tem je treba upoštevati dejstvo, da je pritožnik v svoji pritožbi sam navedel, da je leta 2004 prejel 2000 EUR. Čeprav je ta znesek razmeroma majhen, ostaja dejstvo, da je bil plačan po datumu, ko je Komisija izvedla plačila družbi CESD Communautaire. Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija navedla, da v upoštevnem času družba , ni imela zadostnih pravnih razlogov za blokiranje plačil družbi CESD Communautaire za storitve, ki so bile dejansko opravljene na podlagi zadevne pogodbe. Po mnenju varuha človekovih pravic pritožnik ni predložil nobenih dokazov, ki bi ovrgli to trditev.

1.19 Pritožnik je v pritožbi navedel, da je bilo več drugih podizvajalcev družbe CESD Communautaire v podobnem položaju kot on, vendar so se lahko zanesli na storitve dragih odvetnikov, ki so zagotovili, da so bile njihove terjatve izpolnjene. Varuhinja človekovih pravic meni, da je očitno, da je morala Komisija enako obravnavati vse podizvajalce in da ne bi izpolnila svojih dolžnosti, če bi dala prednost nekaterim od njih. Vendar pritožnik v zvezi s tem ni predložil nobenih podrobnosti, ki bi varuhu človekovih pravic omogočile preučitev tega vprašanja.

1.20 Glede na zgoraj navedeno varuh človekovih pravic ugotavlja, da čeprav se ne strinja s stališčem Komisije, da svojim podizvajalcem ni dolžna skrbnega ravnanja, mu dokazi, ki jih ima na voljo, ne omogočajo, da bi ugotovil nepravilnosti.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

Ker pa se zdi, da je odločitev Komisije, da prekine pogodbene vezi s CESD Communautaire, vplivala tudi na druge podizvajalce, bo varuh človekovih pravic preučil, ali bi bilo zanj koristno začeti preiskavo na lastno pobudo o splošnejših vidikih pristopa Komisije.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) V tem dopisu z dne 5. maja 2004 je Komisija pojasnila, da je rok 60 dni za plačilo začel teči 24. junija 2003.

(2) Pritožnik se je omejil na predložitev kopij svojih pogodb s CESD Communautaire. V teh pogodbah so bili določeni zneski, na katere se pritožnik sklicuje v svoji pritožbi. Vendar so ti zneski v pogodbah navedeni kot „najvišji skupni znesek“ pristojbin in stroškov.