FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep o zavrnitvi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP), da javnosti omogoči dostop do delovnega načrta Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) za leto 2022 (zadeva 2075/2026/PV)

Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov, predloženih Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP), v zvezi z delovnim načrtom Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za leto 2022. ENVP je opredelil dokument, do katerega je zavrnil dostop, pri čemer je trdil, da bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost, ter varstvo zasebnosti in integritete posameznika.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je ENVP izvedel lastno oceno škode po posvetovanju tretje strani z Europolom. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da način, na katerega je ENVP uporabil izjeme in celoten sporni dokument, na splošno ni bil očitno napačen. 

Zato je zaključila zadevo in ugotovila, da ENVP ni storil nepravilnosti.

Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je junija 2026 vložil zahtevo za dostop javnosti do dokumentov Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) v zvezi z delovnim načrtom Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) za leto 2022.

2. ENVP je julija 2026 ugotovil, da en dokument z naslovom „Delovni načrt Europola za IKT za leto 2022“ spada na področje uporabe zahteve, do katerega je v celoti zavrnil dostop. Pri tem se je ENVP skliceval na dve izjemi na podlagi zakonodaje EU o dostopu do dokumentov (Uredba 1049/2001)[1], pri čemer je trdil, da bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost [2], ter varstvo zasebnosti in integritete posameznika [3].

3. Pozneje istega meseca je pritožnik zaprosil ENVP, naj ponovno preuči svoje stališče (z vložitvijo „potrditvene prošnje“).

4. ENVP je septembra 2026 po drugem posvetovanju z Europolom potrdil zavrnitev razkritja dokumenta v celoti na podlagi uporabe istih izjem.

5. Pritožnik ni bil zadovoljen s tem izidom, zato se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic. Pritožnik se je strinjal, da bi ENVP lahko redigiral osebne podatke.

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo [4] v zvezi z zavrnitvijo dostopa ENVP do spornega dokumenta.

7. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pregledala sporni dokument in posvetovanja ENVP [5] z Europolom, avtorjem dokumenta. Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi dodatna stališča ENVP.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Pritožnik je v potrdilni prošnji trdil, da bi ENVP lahko odobril delni dostop do neobčutljivih delov dokumenta (npr. strukture, naslovov ali informacij o strateškem načrtovanju), potem ko bi redigiral le „varnostno občutljive informacije“[6]. Pritožnik je tudi menil, da je dokument operativne narave in da pojasnila ENVP niso bila povezana s konkretnimi tveganji za javno varnost, temveč so le odražala oceno Europola, ki je bil zaprošen za mnenje kot avtor dokumenta.

8. Pritožnik je v pritožbi varuhinji človekovih pravic trdil, da dokument sicer lahko vsebuje tehnične in varnostne informacije, ki jih je treba redigirati, vendar ENVP ni dokazal, kako bi zgolj odobritev dostopa do razdelkov in ciljev razkrila občutljive podrobnosti. Trdila je tudi, da splošna sklicevanja na morebitna tveganja ne dokazujejo stalne občutljivosti dokumenta iz leta 2022.

9. ENVP je v potrdilnem sklepu pojasnil, da dokument „povzame in formalizira razprave in odločitve v zvezi z delovnim načrtom Europola za IKT za leto 2022, vključno z osnovnimi informacijskimi sistemi, ki jih uporabljajo Europol in države članice EU“. ENVP je navedel, da informacije v dokumentu razkrivajo podrobnosti o sistemih IKT, ki jih Europol uporablja za izpolnjevanje svojih nalog in pri izmenjavi ustreznih informacij z državami članicami EU. To vključuje informacije o njihovi strukturi, zmogljivostih, funkcionalnostih, naložbah v varnost in razvoj sistema, dodeljevanju in koncentraciji virov ter obdobjih, v katerih je to okolje v prehodu in bi zato lahko bilo najbolj izpostavljeno. ENVP meni, da bi javno razkritje teh informacij razkrilo vidike Europolove informacijske arhitekture, njegove varnostne ureditve in operativne zmogljivosti, zmanjšalo zmožnost Europola za izpolnjevanje njegovih zakonsko predpisanih nalog (vključno s podporo in izvajanjem preiskav in operativnih dejavnosti, ki vključujejo države članice EU, tretje strani in organe EU, tako zdaj kot v prihodnosti) ter zagotovilo vpogled v Europolovo „tehnično in organizacijsko okolje“. ENVP je sklenil, da delnega dostopa ni mogoče odobriti, saj se izjema glede javne varnosti uporablja za dokument v celoti.

10. ENVP je v dodatnih stališčih pojasnil, da je Europol dokument pripravil za svoje notranje načrtovanje in da je bil ENVP predložen v okviru ene od preiskav na lastno pobudo. ENVP je v zvezi s tem poudaril širše izzive, s katerimi se sooča pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov, pridobljenih v okviru svojih nadzornih nalog. Čeprav izvaja lastno oceno, je zaradi pomanjkanja celovitega strokovnega znanja in izkušenj z operativnega vidika na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zelo težko - kot v tem primeru - podcenjevati stališča organa izvora o morebitni škodi, ki bi jo lahko povzročilo razkritje. V tem primeru se je ENVP dvakrat posvetoval z Europolom, da bi lahko pripravil lastno oceno.  

Ocena varuhinje človekovih pravic

11. V skladu s sodno prakso [7] posvetovanja s tretjimi stranmi v skladu s členom 4(4) Uredbe 1049/2001 sicer niso zavezujoča za zadevno institucijo EU, vendar ji omogočajo, da oceni, ali se uporablja izjema iz člena 4(1) ali (2). To pomeni, da se mnenja avtorja dokumenta sicer lahko upoštevajo pri obravnavi takih zahtev, vendar morajo institucije EU opraviti lastno oceno.

12. Institucije in agencije EU imajo tudi široko diskrecijsko pravico pri ugotavljanju, ali bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo javnih interesov iz člena 4(1)(a) Uredbe 1049/2001 [8], ki vključuje javno varnost. Vloga varuha človekovih pravic je kot taka omejena na presojo obstoja očitne napake pri presoji institucije v zvezi s tem.

13. ENVP se je pri obravnavi te zahteve za dostop javnosti dvakrat posvetoval z Europolom kot avtorjem dokumenta v skladu s členom 4(4) Uredbe 1049/2001. Prvo posvetovanje je potekalo, preden je ENVP izdal svoj prvotni odgovor, drugo pa pred sprejetjem potrditvenega sklepa. Na podlagi pregleda izmenjav med ENVP in Europolom je ENVP pred sprejetjem odločitve izvedel lastno ločeno oceno škode.

14. Pregled dokumenta je potrdil, da vsebuje podrobnosti o Europolovi infrastrukturi IKT, katere razkritje bi lahko razumno in predvidljivo ogrozilo javno varnost, če bi do njega dostopali zlonamerni akterji [9]. Razumno je sklepati, da bi tako razkritje razkrilo podrobnosti Europolove strukture in orodij IKT ter njihove ranljivosti. To bi lahko oslabilo zmožnost Europola za izvajanje preiskav in s tem povzročilo tveganje za javno varnost. Zato meni, da ENVP ni prekoračil meja svoje diskrecijske pravice, ko se je oprl na potrebo po zaščiti javne varnosti, da bi utemeljil zavrnitev dostopa do spornega dokumenta.

15. Med pregledom se je zdelo, da nekateri zelo omejeni deli dokumenta sprva niso bili zajeti z navedeno izjemo. Institucije EU morajo odobriti delni dostop do tistih delov dokumenta, za katere ne velja nobena od izjem iz Uredbe 1049/2001. Vendar glede na omejitve, na katere je ENVP opozoril v svojih dodatnih stališčih, varuhinja meni, da zavrnitev ENVP, da zagotovi (delni) dostop do dokumenta, ni bila očitno napačna. Varuh človekovih pravic v vsakem primeru ugotavlja, da razkritje teh odlomkov ne bi imelo nobenega smiselnega namena, saj bi bil zaradi tega dokument nerazumljiv [10].

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave to zadevo zaključila z naslednjim zaključkom:

ENVP ni storil nobenih nepravilnosti.

Pritožnik in Evropski nadzornik za varstvo podatkov bosta obveščena o tej odločitvi.

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic 


Strasbourg, 1. 11. 2026  

 

[1] Uredba 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX%3A32001R1049.

[2] Člen 4(1)(a), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001.

[3] Člen 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

[4] Pritožnik je nasprotoval tudi podaljšanju roka ENVP za odgovor na njegovo potrdilno prošnjo in neidentifikaciji dodatnih dokumentov, ki spadajo na področje uporabe zahteve. Vendar varuhinja človekovih pravic ni začela preiskave v zvezi z zgoraj navedenimi vidiki.

[5] V skladu s členom 4(4) Uredbe 1049/2001.

[6] Pritožnik ni zahteval dostopa do osebnih podatkov, ki jih vsebuje.

[7] Sodba Sodišča z dne 30. januarja 2008 v zadevi Terezakis proti Evropski komisiji, T‐380/04, točka 60: https://juris.curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=70112&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=6071775.

[8] Sodba Sodišča z dne 1. februarja 2007 v zadevi Sison proti Svetu Evropske unije, C‐266/05 P, točka 64: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&num=C-266/05.

[9] V zvezi s tem glej Sklep o tem, kako je Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) obravnavala zahteve za dostop javnosti do dokumentov, povezanih z njenimi digitalnimi orodji (zadevi 1192/2024/MIK in 841/2025/MIK), odstavki 28–33: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/216046.

[10] V zvezi s tem glej sodbo Splošnega sodišča z dne 24. aprila 2024, Naass & Sea-Watch/Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), zadeva T-205/22, točke 97–98: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:62022TJ0205; in sodba Sodišča z dne 12. julija 2001 v zadevi Mattila proti Svetu Evropske unije, T-204/99, točka 69: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:61999TJ0204.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.