Strasbourg, 12. decembra 2005

Spoštovani g.

novembra 2004 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z informacijami, objavljenimi na spletni strani Evropskega urada za boj proti goljufijam ("OLAF").

Pritožbo sem 13. decembra 2004 posredoval generalnemu direktorju OLAF. Angleško različico mnenja OLAF sem prejel 5. aprila 2005, prevod mnenja v nemščino pa 18. aprila 2005. Mnenje sem vam posredoval 7. aprila 2005 (angleški izvirnik) in 19. aprila 2005 (nemški prevod) s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 19. aprila 2005.

Dne 31. maja 2005 sem na OLAF naslovil osnutek priporočila.

Z dopisom z dne 29. julija 2005 me je OLAF obvestil, da je pripravljen sprejeti osnutek priporočila, in predlagal tri možnosti za njegovo izvajanje. OLAF me je prosil, naj navedem, katero od teh možnosti bi moral izbrati, da bi izpolnil zahteve iz osnutka priporočila.

V svojem odgovoru z dne 30. avgusta 2005 sem OLAF obvestil, da se zdi, da bosta prvi dve možnosti, ki ju je opisal OLAF, verjetno rešili težavo, ki je bila izpostavljena v tej zadevi. Vendar sem poudaril, da se mi zdi primerno pridobiti tudi vaša stališča. Izvod dopisa urada OLAF z dne 29. julija 2005 in mojega odgovora nanj vam je bil torej poslan 30. avgusta 2005.

V svojem odgovoru z dne 5. septembra 2005 ste poudarili, da menite, da je druga možnost, ki jo je predstavil OLAF, še posebej primerna.

Dne 7. septembra 2005 sem posredoval kopijo vašega odgovora uradu OLAF.

Ker nisem prejel odgovora, sem 28. septembra 2005 zaprosil OLAF za podrobno mnenje o mojem osnutku priporočila.

OLAF je 24. oktobra 2005 predložil angleško različico svojega podrobnega mnenja o mojem osnutku priporočila. Prevod v nemščino je sledil 8. decembra 2005. Posredoval sem vam ga 27. oktobra 2005 (angleška različica) in 8. decembra 2005 (nemški prevod) s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 21. novembra 2005.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Ozadje

Pritožnik, nemški novinar, je bil bruseljski dopisnik nemškega tednika Stern. Časopis je 7. marca 2002 poročal o več obtožbah v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki jih je navedel uradnik EU Paul van Buitenen, in o preiskavah, ki jih je v zvezi s temi obtožbami izvedel Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Članek je temeljil na poročilu g. van Buitenena in zaupnem dokumentu urada OLAF, ki ga je časopis pridobil. Po navedbah pritožnika do takrat noben drug časopis ni pridobil kopij teh dokumentov.

Urad OLAF je 27. marca 2002 objavil sporočilo za javnost, v katerem je poudaril, da je „novinar“ pridobil več dokumentov v zvezi s preiskavo vprašanj, ki jih je izpostavil g. van Buitenen, in da se je zato odločil začeti notranjo preiskavo v zvezi z domnevnim razkritjem zaupnih podatkov. V skladu s sporočilom za javnost bi ta notranja preiskava zajemala tudi trditev, da so bili zadevni dokumenti pridobljeni „s plačilom javnemu uslužbencu“. V svoji izdaji z dne 4. aprila 2002 je časopis European Voice citiral tiskovnega predstavnika urada OLAF, ki je dejal, da je urad OLAF „dobil prima facie dokaze, da je morda prišlo do plačila“.

Pritožnik in njegov časopis sta menila, da čeprav v sporočilu za javnost urada OLAF ni bilo omenjeno nobeno ime, je treba obtožbo o podkupovanju, ki jo vsebuje, razumeti, kot da je usmerjena proti njima. Po mnenju pritožnika je bila ta obtožba neutemeljena.

Pritožba 1840/2002/GG

Oktobra 2002 se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic (pritožba 1840/2002/GG).

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je treba zadevno sporočilo za javnost razumeti tako, da se nanaša na pritožnika, in da urad OLAF ni predložil nobenega dokaza v podporo obtožbi, ki jo je v njem navedel. Zato je na urad OLAF naslovil osnutek priporočila, v skladu s katerim bi moral urad OLAF razmisliti o umiku obtožb o podkupovanju, ki so bile objavljene in za katere je bilo verjetno, da se bodo razumele, kot da so usmerjene na pritožnika.

OLAF je v svojem podrobnem mnenju obvestil varuha človekovih pravic, da je sprejel osnutek priporočila, in 30. septembra 2003 objavil novo sporočilo za javnost, ki je vsebovalo naslednjo izjavo: „Poizvedbe urada OLAF še niso zaključene, vendar urad OLAF do zdaj ni pridobil dokaza, da je bilo tako plačilo izvršeno.“

Varuhinja človekovih pravic je menila, da urad OLAF zato ni ustrezno izvedel njegovega osnutka priporočila. V svoji odločitvi, s katero je končal zadevo, je podal naslednjo kritično pripombo: „Organ OLAF je z navajanjem podkupovanja brez zadostne dejanske podlage, ki bi bila na voljo za javni nadzor, presegel to, kar je sorazmerno z namenom njegovega ukrepanja. To je primer nepravilnosti.“

Nadaljnji razvoj
dogodkov

Süddeutsche Zeitung je v svoji izdaji z dne 9. in 10. junija 2004 objavil članek o pritožnikovem primeru z naslovom „Veliko pretanek – primer T. („Stern“): Brezno neuspeha urada. Glavne vsebine tega člena se lahko povzamejo na naslednji način: po mnenju avtorja je bila celotna slika brezna dilettantizma s strani oblasti in učbeniški primer posledic, ki so jih imeli novinarji. G., nekdanji tiskovni predstavnik člana Komisije, je 22. marca 2002 tiskovnemu predstavniku urada OLAF povedal, da je bil obveščen, da je pritožnik od uradnika urada OLAF pridobil zaupne dokumente v zameno za plačilo v višini 8000 EUR ali 8000 DM. Potem ko ga je OLAF prosil, naj preveri njegovo zgodbo, je g. G. kot vir navedel g. K. iz Sterna, ki je potrdil, da bi lahko Stern plačal za informacije, kot v primeru pritožnika. K. je odločno zanikal, da je v zadnjih letih govoril z G. G. je nato to potrdil in Süddeutsche Zeitung povedal, da zadevni pogovor ni bil "resnično konkreten". Časopisu je tudi povedal, da se v zvezi s to zadevo ni obrnil na gospoda K., temveč ga je vprašal, ali je "še vedno običajno", da Sternovi novinarji plačujejo za informacije.

Opazovalka EU je 9. junija 2004 pripravila članek o primeru, v katerem je povzela glavno vsebino zgoraj navedenega člena. Opazovalec EU je na koncu omenil, da mu je namestnik uradnega govorca urada OLAF povedal, da na prvi pogled ne vidi nobenega razloga za izjavo o omejitvi odgovornosti v zvezi s člankom, objavljenim v Süddeutsche Zeitung.

OLAF se je v pregledu tiska za junij 2004, ki je bil objavljen na njegovi spletni strani, skliceval na dva članka, ki sta ju objavila Süddeutsche Zeitung in opazovalec EU. V skladu s tem besedilom je iz članka v Süddeutsche Zeitung razvidno, da je novinar in nekdanji tiskovni predstavnik člana Komisije leta 2002 tiskovnemu predstavniku urada OLAF povedal, da ga je sodelavec obvestil, da je pritožnik morda plačal za zadevne informacije. V besedilu urada OLAF je bilo nadalje navedeno, da je v skladu s člankom, ki ga je objavila opazovalka EU, ta nekdanja tiskovna predstavnica Komisije potrdila, da je pritožnik plačal 8 000 EUR ali 8 000 DM in kot vir navedel člana osebja Stern. V besedilu urada OLAF je bilo navedeno tudi, da je opazovalec EU poročal, da mu je namestnik uradnega govorca urada OLAF povedal, da na prvi pogled ni razloga za izjavo o omejitvi odgovornosti v zvezi s člankom, objavljenim v Süddeutsche Zeitung.

Pritožnik je 1. septembra 2004 pisal uradu OLAF in ga prosil, naj popravi, kar je menil, da so napačne in zavajajoče izjave v tem pregledu tiska in v dokumentu, navedenem v enem od sporočil za javnost urada OLAF. Pritožnik je zlasti kritiziral, da je besedilo urada OLAF dajalo vtis, da gre za nesporno in potrjeno dejstvo, da je bil na podlagi informacij, ki jih je prejel od kolega v Sternu, obtožen plačila uradnika. Vendar po mnenju pritožnika v članku v Süddeutsche Zeitung ni bilo omenjeno, da je bil K. vir izjave, v skladu s katero je Stern nekomu plačal bodisi 8000 EUR bodisi 8000 DM. Poudaril je tudi, da je v tem članku jasno navedeno, da je ta kolega zanikal, da je govoril z g. G. Po mnenju pritožnika OLAF tako ni omenil dejstev, ki so bistvena za pravilno razumevanje članka, objavljenega v Süddeutsche Zeitung.

Pritožnik je dodal, da je besedilo urada OLAF pravilno citiralo izjavo opazovalca EU, da namestnik tiskovnega predstavnika urada OLAF ne vidi razloga za izjavo o omejitvi odgovornosti glede članka v Süddeutsche Zeitung. Vendar je bil po mnenju pritožnika ta odlomek zavajajoč, dokler bralci spletnega mesta niso bili obveščeni, da je ta članek vseboval žaljivo oceno dela urada OLAF, in so poročali o napačnih izjavah urada OLAF. Pritožnik je poudaril, da je opazovalec EU pravilno poročal o tem členu, vendar je bil zaradi besedila urada OLAF napačen in zavajajoč.

Generalni direktor OLAF je v svojem odgovoru z dne 21. septembra 2004 pritožnika obvestil, da je bil zadevni odlomek v njegovem oddelku za analizo tiska spremenjen glede na njegove pripombe.

Revidirano besedilo tega oddelka za analizo tiska za junij 2004 se zdaj glasi:

"1. Preiskava urada OLAF o morebitnih kršitvah uradnika EU, osumljenega korupcije in/ali ki je razkril zaupne informacije v zvezi s tekočimi preiskavami.

Junija je bilo objavljenih nekaj kritičnih člankov o preiskavi urada OLAF v zvezi z morebitno kršitvijo s strani uradnika EU, osumljenega korupcije. Na primer, EUObserver je 2. junija poročal, da je Sternov bruseljski dopisnik „ na Sodišču prve stopnje vložil tožbo proti Evropski komisiji, v kateri je zahteval odškodnino v višini 250 000 EUR in razveljavitev zadeve proti njemu“ (Priloga 1). (...)

Ista spletna storitev je poročala o članku, objavljenem 9. junija v Suddeutsche Zeitung pod naslovom: „Veliko pretanek – zadeva T. („Stern“): An Abyss of an Office’s Failure“ (Priloga 2), v skladu s katero „se je novinar in nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije pred prvo javno obtožbo podkupovanja v sporočilu za javnost urada OLAF leta 2002 srečal z uradnim govorcem urada OLAF in omenil, da je od kolega slišal, da je dopisnik Sterna morda plačal za informacije“. V skladu s člankom je ta nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije „ponovno potrdil obtožbe, da je Sternov dopisnik plačal 8000 mark ali eurov, in kot svoj vir navedel člana ožjega osebja“.

V zvezi s člankom iz Suddeutscheja opazovalec EU poroča, da „ jim je namestnik uradnega govorca urada OLAF povedal, da na prvi pogled ni razloga za izjavo o omejitvi odgovornosti“.

(...)"

Ta očitek

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic, vloženi novembra 2004, trdil, da je zgoraj navedeno besedilo še vedno zavajajoče.

Pritožnik je trdil, da OLAF s sklicevanjem na ustrezne člene Süddeutsche Zeitung in opazovalca EU na način, ki je izkrivil njihov pomen in je bil teoretičen, ni ravnal objektivno in nepristransko, kot zahteva člen 11 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

Pritožnik je trdil, da bi moral urad OLAF nemudoma umakniti ali popraviti svoje zavajajoče besedilo.

Poizvedba

Mnenje urada OLAF

OLAF je v svojem mnenju navedel naslednje pripombe.

Namen analize tiska urada OLAF je bil predstaviti povzetek člankov, objavljenih vsak mesec o uradu OLAF. Analiza za medije, ki je bila pripravljena v tiskani obliki s prilogami, ki so vsebovale celotno različico členov, navedenih v njej, je bila predložena nadzornemu odboru urada OLAF in sekretarju odbora Parlamenta za proračunski nadzor ter je bila razposlana znotraj urada OLAF. Zaradi preglednosti je bila analiza objavljena tudi na spletni strani urada OLAF.

V odstavku, ki ga je pritožnik izpodbijal, je bilo ob prvotni objavi na spletni strani navedeno naslednje:

„[Opazovalec EU] je poročal o članku, objavljenem 9. junija v Süddeutsche Zeitung (Priloga 2), v skladu s katerim „se je novinar in nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije pred prvo javno obtožbo o podkupovanju v sporočilu za javnost urada OLAF“ leta 2002 srečal z uradnim govorcem urada OLAF in omenil, da je od kolega slišal, da je korespondent Stern morda plačal za informacije“. V skladu s člankom je ta nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije „ponovno potrdil obtožbe, da je Sternov dopisnik plačal 8000 mark ali evrov, in kot svoj vir navedel člana osebja na krmi“.

Pritožnik je 1. septembra 2004 pisal uradu OLAF in izrazil pomisleke, podobne tistim, ki jih je izrazil v svoji sedanji pritožbi varuhu človekovih pravic. OLAF ga je 21. septembra 2004 obvestil, da je v odgovor na njegove pomisleke spremenil analizo tiska iz junija 2004. Dodan je bil zlasti naslov članka, objavljenega v Süddeutsche Zeitung.

Pritožnik je trdil, da izjava v analizi tiska iz junija 2004 o člankih v Süddeutsche Zeitung in opazovalcu EU "grobo ponareja in izkrivlja" vsebino teh člankov, ker ustvarja vtis, da "je nesporno dejstvo, da sem na podlagi informacij, prejetih od kolega v Sternu, obtožen, da sem plačal uradnika." Pritožnik je trdil, da OLAF ni vključil citatov izjav gospoda G., ki bi postavile pod vprašaj njegove prejšnje izjave.

Vendar v navedenih izjavah ni bilo take izjave. Namesto tega je bilo z dodatkom naslova po prejemu pritožnikovega dopisa z dne 1. septembra 2004 jasno, da so bili članki Süddeutsche Zeitung in EUobserver kritični do urada OLAF, saj so nakazovali, da so dokazi proti pritožniku „premajhni“. (Te tri besede so bile dejansko citat g. G.) Poleg tega je bilo v okviru tega dela analize tiska v celoti jasno, da so bili ti članki bistveno kritični do urada OLAF. Zato predstavljenega povzetka ni mogoče razumeti, kot da grobo ponareja in izkrivlja zadevne člene.

OLAF tega odstavka ni bil pripravljen spremeniti z vsemi podrobnostmi, za katere je pritožnik zahteval, da se vključijo, saj namen analize tiska ni bil zagotoviti izčrpen opis vsebine posameznega članka. Nasprotno, njegov namen je bil zagotoviti kratek pregled velike medijske pokritosti urada OLAF za ta mesec, skupaj z nekaterimi poudarki o tem, o čemer poročajo ti članki.

Na podlagi navedenega je OLAF navedel, da je v svojem oddelku za analizo tiska predstavil pošten povzetek zadevnih časopisnih člankov.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi. Poudaril je, da je g. G. v zapriseženi izjavi z dne 6. avgusta 2004 (kopija, ki jo je pritožnik predložil varuhu človekovih pravic) navedel, da je Süddeutsche Zeitung povedal, da se v zvezi s to zadevo ni obrnil na g. K., ampak je na splošno vprašal, ali je še vedno običajno plačevati informacije .. G. je dodal, da ga je Süddeutsche Zeitung v členu z dne 9. junija 2004 ustrezno navedla. Po navedbah pritožnika so bile izjave v tej zapriseženi izjavi uradu OLAF znane.

Pritožnik je nadalje trdil, da je OLAF v svojem "ozadju" k sporočilu za javnost (v zvezi s pritožbo 2485/2004/GG), ki ga je objavil 11. marca 2005, jasno podal napačne izjave. V tem dokumentu je OLAF navedel, da je pritožnik izgubil svoj primer proti g. G. pred nemškimi sodišči, ker je g. G. podal svoje izjave, s katerimi je pritožnika obtožil v okviru izmenjave informacij "znotraj javnega organa". Pritožnik je menil, da je to napačno, saj se je g. G. po njegovem mnenju izognil obsodbi le zaradi imunitete, ki jo je užival kot nekdanji javni uslužbenec EU.

OSNUTEK PRIPOROČILA OMBUDŠČANA

Osnutek priporočila

Varuh človekovih pravic je 31. maja 2005 na OLAF naslovil naslednji osnutek priporočila:

OLAF bi moral pregledati in popraviti informacije v zvezi z dvema člankoma, ki sta jih objavila Süddeutsche Zeitung in opazovalec EU in so navedene v njegovem oddelku za analizo tiska za junij 2004.

Ta osnutek priporočila je temeljil na naslednjih premislekih.

1 Uvodne opombe

1.1 Pritožnik, nemški novinar, je v pritožbi, vloženi novembra 2004, nasprotoval vsebini analize tiska za junij 2004, ki jo je pripravil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in je bila objavljena na njegovi spletni strani. Pritožnik je menil, da je zadevno besedilo zavajajoče.

1.2 Varuh človekovih pravic je pritožbo poslal uradu OLAF v mnenje. Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje urada OLAF predložil še eno trditev, v skladu s katero je urad OLAF v svojem "osnovnem" dokumentu podal napačne izjave k sporočilu za javnost, ki ga je objavil 11. marca 2005.

1.3 Člen 2(4) Statuta evropskega varuha človekovih pravic določa, da je treba pred vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic uporabiti ustrezne upravne postopke pri zadevnih institucijah in organih .. Glede na to, da se zdi, da pritožnik v zvezi s svojo drugo trditvijo ni uporabil takih pristopov do urada OLAF, varuh človekovih pravic te trditve trenutno ni mogel obravnavati. Pritožnik je lahko vložil novo pritožbo v zvezi s to trditvijo, potem ko je pri uradu OLAF uporabil ustrezne predhodne pristope.

2 Domnevno zavajajoče ali nagnusne izjave urada OLAF v njegovi analizi tiska za junij 2004

2.1 Süddeutsche Zeitung je v svoji izdaji z dne 9. in 10. junija 2004 objavil članek o pritožnikovem sporu z OLAF (1). Opazovalec EU je 9. junija 2004 objavil članek, v katerem je povzel glavno vsebino zgoraj navedenega članka. OLAF se je v pregledu tiska za junij 2004, ki je bil objavljen na njegovi spletni strani, skliceval na dva članka, ki sta ju objavila Süddeutsche Zeitung in opazovalec EU. Potem ko je pritožnik temu besedilu nasprotoval z dopisom z dne 1. septembra 2004, ga je OLAF z dopisom z dne 21. septembra 2004 obvestil, da je bilo besedilo spremenjeno.

Ustrezni del spremenjenega besedila pregleda tiska urada OLAF za junij 2004 se glasi:

"1. Preiskava urada OLAF o morebitnih kršitvah uradnika EU, osumljenega korupcije in/ali ki je razkril zaupne informacije v zvezi s tekočimi preiskavami

Junija je bilo objavljenih nekaj kritičnih člankov o preiskavi urada OLAF v zvezi z morebitno kršitvijo s strani uradnika EU, osumljenega korupcije. Na primer, EUObserver je 2. junija poročal, da je Sternov bruseljski dopisnik „ na Sodišču prve stopnje vložil tožbo proti Evropski komisiji, v kateri je zahteval odškodnino v višini 250 000 EUR in razveljavitev zadeve proti njemu“ (Priloga 1). (...).

Ista spletna storitev je poročala o članku, objavljenem 9. junija v Suddeutsche Zeitung pod naslovom: „Veliko pretanek – zadeva T. („Stern“): An Abyss of an Office’s Failure“ (Priloga 2), v skladu s katero „se je novinar in nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije pred prvo javno obtožbo podkupovanja v sporočilu za javnost urada OLAF leta 2002 srečal z uradnim govorcem urada OLAF in omenil, da je od kolega slišal, da je dopisnik Sterna morda plačal za informacije“. V skladu s člankom je ta nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije „ponovno potrdil obtožbe, da je Sternov dopisnik plačal 8000 mark ali eurov, in kot svoj vir navedel člana ožjega osebja“.

V zvezi s člankom iz Suddeutscheja opazovalec EU poroča, da „ jim je namestnik uradnega govorca urada OLAF povedal, da na prvi pogled ni razloga za izjavo o omejitvi odgovornosti“.

(...)".

2.2 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je zgoraj navedeno besedilo še vedno zavajajoče. Pritožnik je kritiziral besedilo urada OLAF zlasti zato, ker je dajal vtis, da gre za nesporno in potrjeno dejstvo, da je bil na podlagi informacij, ki jih je prejel od kolega v Sternu, obtožen plačila uradnika. Vendar po mnenju pritožnika to ni bilo tisto, kar je bilo navedeno v članku. Pritožnik je trdil, da OLAF s sklicevanjem na ustrezne člene Süddeutsche Zeitung in opazovalca EU na način, ki je izkrivil njihov pomen in je bil teoretičen, ni ravnal objektivno in nepristransko, kot zahteva člen 11 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti. Trdil je, da bi moral urad OLAF nemudoma umakniti ali popraviti svoje zavajajoče besedilo.

2.3 Najprej je treba opozoriti, da se obravnavana zadeva ne nanaša na vprašanje, ali so obtožbe, ki jih je (ali bi jih lahko) G. vložil proti pritožniku, utemeljene. Ta očitek se osredotoča izključno na vprašanje, ali je OLAF predložil zavajajoče informacije o dveh člankih, objavljenih junija 2004 v svoji analizi tiska za junij 2004.

2.4 OLAF je v svojem mnenju pojasnil, da je namen njegove analize tiska predstaviti povzetek člankov, objavljenih vsak mesec o uradu OLAF. Po navedbah urada OLAF je ta analiza za medije pripravljena v tiskani obliki s prilogami, ki vsebujejo celotno različico omenjenih členov, ki se predloži nadzornemu odboru urada OLAF in sekretarju odbora Parlamenta za proračunski nadzor ter se razpošlje znotraj urada OLAF. Urad OLAF je dodal, da je zaradi preglednosti analiza na voljo tudi javnosti na njegovi spletni strani.

2.5 Varuhinja človekovih pravic meni, da je dobra upravna praksa zagotoviti, da so informacije, ki jih posredujejo institucije in organi EU, točne in nezavajajoče, ter nemudoma popraviti morebitne napake.

2.6 Po mnenju varuha človekovih pravic ustrezni del analize tiska urada OLAF za junij 2004, kakor je bil spremenjen po predstavitvah pritožnika uradu OLAF, vsebuje naslednji izjavi: (1) V skladu s člankom, objavljenim v Süddeutsche Zeitung, sta se novinar in nekdanji tiskovni predstavnik Komisije leta 2002 srečala s tiskovnim predstavnikom urada OLAF in omenila, da sta od kolega slišala, da je pritožnik morda plačal za zaupne informacije, ki jih je pridobil; (2) V skladu z istim členom je ta nekdanji tiskovni predstavnik Komisije "ponovno potrdil obtožbe, da je Sternov dopisnik plačal 8000 mark ali evrov, in kot svoj vir navedel člana osebja krme".

2.7 Varuh meni, da je prva od teh dveh trditev v bistvu pravilna. Res je, da je v članku v Süddeutsche Zeitung navedeno tudi, da je oseba (K.), ki jo je g. G. (novinar in nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije) nazadnje imenoval za svoj vir, zanikala, da je govorila z g. G. v zvezi z vprašanjem podkupovanja. Vendar varuh človekovih pravic meni, da to dejstvo ne vpliva na pravilnost zgoraj navedene izjave iz analize tiska urada OLAF. Izjava gospoda K. lahko vzbudi dvom o vrednosti izjave, ki jo je gospod G. dal tiskovnemu predstavniku urada OLAF leta 2002, vendar ne spremeni dejstva, da je bila ta izjava dana.

2.8 V zvezi z drugo od zgoraj navedenih izjav besedilo urada OLAF jasno kaže, da je g. G. potrdil (ali ponovno potrdil, kot je navedel urad OLAF) svoje obtožbe zoper pritožnika, potem ko ga je časopis zaslišal. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da to očitno ni bilo tisto, kar je bilo navedeno v članku. V skladu s člankom, ki ga je objavila Süddeutsche Zeitung, je g. G. ob soočenju z izjavo g. K. priznal, da zadevni pogovor ni bil „resnično konkreten“. V skladu s tem člankom je g. G. časopisu tudi povedal, da se v zvezi s to zadevo ni obrnil na g. K., temveč ga je vprašal, ali je plačilo informacij za novinarje na Sternu "še vedno običajno". Tako je jasno, da v nasprotju z analizo tiska urada OLAF iz članka v Süddeutsche Zeitung ne izhaja, da je g. G. „ponovno potrdil obtožbe, da je Sternov dopisnik plačal 8000 mark ali evrov, in kot svoj vir navedel člana osebja na krmi“(2). V teh okoliščinah je treba zadevni del analize tiska urada OLAF dejansko šteti za zavajajočega. Na to ugotovitev ne vpliva dejstvo, da je v sedanji različici besedila urada OLAF omenjen naslov članka, objavljenega v Süddeutsche Zeitung, ki kaže, da je bil njegov avtor zelo kritičen do ravnanja urada OLAF. Varuh človekovih pravic meni, da skoraj nihče, ki je prebral drugo od zgoraj navedenih izjav, ne bo domneval, da je v naslovu tega članka citiran gospod G., ki je v skladu s člankom časopisu povedal, da so bile informacije, ki jih je posredoval uradu OLAF, po njegovem mnenju "preveč tanke", da bi lahko sprožil preiskavo.

2.9 V oddelku o analizi tiska za junij 2004 zgoraj navedenemu oddelku sledi odstavek, ki se glasi: "V zvezi s člankom v Suddeutscheju EUobserver poroča, da " jim je namestnik tiskovnega predstavnika urada OLAF povedal, da na prvi pogled ni razloga za izjavo o omejitvi odgovornosti". Opozoriti je treba, da je članek v EUobserverju poročal o tem, kar je bilo napisano v članku v Süddeutsche Zeitung ,, in sicer, da je g. G. priznal, da ni "zelo konkretno" govoril z g. K. in da je vprašal le, ali Sternovo osebje na splošno še vedno uporablja prakso plačevanja informacij. Varuhinja človekovih pravic meni, da opustitev teh informacij izkrivlja pomen izjave, da namestniku tiskovnega predstavnika urada OLAF ni bilo treba odgovoriti na članek v Süddeutsche Zeitung .. Ker ni pravilnih informacij o ustrezni vsebini člankov, ki so bili objavljeni v obeh časopisih, je treba tudi to izjavo v analizi tiska urada OLAF za junij 2004 šteti za zavajajočo.

2.10 Varuh človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave te pritožbe sklenil, da je OLAF v svoji analizi medijev za junij 2004 dejansko še naprej zagotavljal zavajajoče informacije, kot je trdil pritožnik. To je primer nepravilnosti.

Podrobno mnenje urada OLAF
Pripravljalna korespondenca

Z dopisom z dne 29. julija 2005 je OLAF obvestil varuha človekovih pravic, da je pripravljen sprejeti osnutek priporočila, in predlagal tri možnosti za njegovo izvedbo. OLAF je od varuha človekovih pravic zahteval, naj navede, katero od teh možnosti bi moral izbrati, da bi izpolnil zahteve iz osnutka priporočila.

V svojem odgovoru z dne 30. avgusta 2005 je varuh človekovih pravic obvestil OLAF, da se prvi dve možnosti, ki ju je opisal OLAF, zdita primerni za rešitev problema, izpostavljenega v tej zadevi, vendar se mu zdi primerno pridobiti tudi stališča pritožnika. Izvod dopisa OLAF z dne 29. julija 2005 in odgovor varuha človekovih pravic nanj sta bila zato 30. avgusta 2005 posredovana pritožniku.

Pritožnik je v svojem odgovoru z dne 5. septembra 2005 poudaril, da je druga možnost, ki jo je predstavil OLAF, po njegovem mnenju še posebej primerna.

Varuh človekovih pravic je 7. septembra 2005 posredoval kopijo tega odgovora uradu OLAF.

Podrobno mnenje

OLAF je 24. oktobra 2005 predložil podrobno mnenje o osnutku priporočila varuha človekovih pravic. OLAF je navedel, da se je odločil za drugo možnost, ki jo je navedel v dopisu z dne 29. julija 2005, in tako spremenil besedilo enega od odstavkov v ustreznem oddelku za medije. Izvod revidirane različice (v angleščini, francoščini in nemščini) je bil priložen podrobnemu mnenju.

Ta spremenjeni odstavek (in naslednji, ki je ostal nespremenjen) se zdaj glasi:

„Ista spletna storitev je poročala o članku, ki je bil 9. junija objavljen v Süddeutsche Zeitung pod naslovom: „Veliko pretanek – zadeva T. („Stern“): An Abyss of an Office’s Failure“ (Priloga 2), v skladu s katero se je novinar in nekdanji tiskovni predstavnik Evropske komisije „pred prvo javno obtožbo podkupovanja v sporočilu za javnost urada OLAF“ leta 2002 srečal s tiskovnim predstavnikom urada OLAF in omenil, da je od kolega slišal, da je Sternov dopisnik morda plačal za informacije“. Süddeutsche Zeitung navaja, da pogovor s kolegom ni bil "zelo konkreten" in da je vprašal le, ali Sternovo osebje na splošno še vedno uporablja prakso plačevanja informacij. Navaja se tudi, da je dejal: „Te izjave bi štel za preveč tanke.“

V zvezi s člankom iz Suddeutscheja opazovalec EU poroča, da „ jim je namestnik uradnega govorca urada OLAF povedal, da na prvi pogled ni razloga za izjavo o omejitvi odgovornosti“. „

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah priznal, da je OLAF zdaj izvedel potrebne popravke, in se varuhu človekovih pravic zahvalil za njegovo posredovanje. Vendar je opozoril, da ni razumel, zakaj je urad OLAF čakal več kot eno leto, preden je izvedel te popravke. Pritožnik je izrazil mnenje, da je OLAF ravnal namerno in da je takšno ravnanje javnega organa popolnoma nesprejemljivo.

ODLOČBA

1 Domnevno zavajajoče ali nagnusne izjave urada OLAF v njegovi analizi tiska za junij 2004

1.1 Pritožnik, nemški novinar, je v pritožbi, vloženi novembra 2004, nasprotoval vsebini analize tiska za junij 2004, ki jo je pripravil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in je bila objavljena na njegovi spletni strani. Pritožnik je trdil, da OLAF s sklicevanjem na ustrezne člene Süddeutsche Zeitung in opazovalca EU na način, ki je izkrivil njihov pomen in je bil teoretičen, ni ravnal objektivno in nepristransko, kot zahteva člen 11 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti. Trdil je, da bi moral urad OLAF nemudoma umakniti ali popraviti svoje zavajajoče besedilo.

1.2 Varuh človekovih pravic je 31. maja 2005 na OLAF naslovil osnutek priporočila, v katerem je priporočil, naj OLAF pregleda in popravi informacije v zvezi z dvema člankoma, ki sta jih objavila Süddeutsche Zeitung in opazovalec EU in so navedene v oddelku o analizi tiska za junij 2004.

1.3 OLAF je 29. julija 2005 obvestil varuha človekovih pravic, da je pripravljen sprejeti osnutek priporočila, in predlagal tri možnosti za njegovo izvajanje. OLAF je od varuha človekovih pravic zahteval, naj navede, katero od teh možnosti bi moral izbrati, da bi izpolnil zahteve iz osnutka priporočila. V svojem odgovoru z dne 30. avgusta 2005 je varuh človekovih pravic obvestil OLAF, da se prvi dve možnosti, ki ju je opisal OLAF, zdita primerni za rešitev problema, izpostavljenega v tej zadevi, vendar se mu zdi primerno pridobiti tudi stališča pritožnika. Izvod dopisa OLAF z dne 29. julija 2005 in odgovor varuha človekovih pravic nanj sta bila zato 30. avgusta 2005 posredovana pritožniku. Pritožnik je v svojem odgovoru z dne 5. septembra 2005 poudaril, da je druga možnost, ki jo je predstavil OLAF, po njegovem mnenju še posebej primerna. Kopija tega dopisa je bila posredovana uradu OLAF.

1.4 OLAF je v svojem podrobnem mnenju, predloženem 24. oktobra 2005, obvestil varuha človekovih pravic, da se je odločil za drugo možnost, ki jo je navedel v pismu z dne 29. julija 2005, in tako spremenil besedilo enega od odstavkov v ustreznem oddelku za medije. Izvod revidirane različice (v angleščini, francoščini in nemščini) je bil priložen podrobnemu mnenju.

1.5 Pritožnik je v svojih pripombah priznal, da je OLAF zdaj izvedel potrebne popravke, in se varuhu človekovih pravic zahvalil za njegovo posredovanje. Vendar je opozoril, da ni razumel, zakaj je urad OLAF čakal več kot eno leto, preden je začel izvajati te popravke. Pritožnik je izrazil mnenje, da je OLAF namerno zamujal in da je takšno ravnanje javnega organa popolnoma nesprejemljivo.

2 Sklepna ugotovitev

Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da je OLAF sprejel njegov osnutek priporočila in da so ukrepi, sprejeti za njegovo izvajanje, zadovoljivi.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik kritizira dejstvo, da urad OLAF prej ni sprejel potrebnih ukrepov. Vendar se zdi, da pritožnik v zvezi s tem ni podal nobenih nadaljnjih trditev.

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi generalni direktor urada OLAF.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Ozadje tega spora je podrobno opisano v posebnem poročilu, ki ga je varuh človekovih pravic 12. maja 2005 naslovil na Evropski parlament v zadevi 2485/2004/GG. Posebno poročilo je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).

(2) Glede na to, da zgornji rezultat izhaja že iz razlage samega člena, ni treba upoštevati zaprisežene izjave g. G., ki jo je pritožnik predložil skupaj s svojimi pripombami na mnenje urada OLAF (kar bi v vsakem primeru potrdilo to razlago).