Ozadje pritožbe

1. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je agencija EU, katere naloga je pomagati državam članicam pri spremljanju zunanjih meja EU.[1] Agencija Frontex kot sestavni del upravljanja meja zagotavlja operativno in tehnično podporo državi EU/schengenski državi prosilki v različnih fazah postopka vračanja, tj. postopka, v katerem se tujim državljanom odredi, naj zapustijo EU, ker so vstopili v EU ali nezakonito prebivajo v njej.

2. Agencija Frontex je junija 2022 začela razvijati vrsto „zbirk orodij“ za pomoč osebam v ranljivem položaju, kot so mladoletniki, invalidi ali starejši, ki se soočajo s postopkom vračanja. Agencija Frontex je zlasti vzpostavila zbirko orodij za otroke v postopku vračanja, ki vsebuje informativne knjige za otroke, njihove starše ali skrbnike ter uradnike za migracije, namenjene zagotavljanju informacij o postopku vračanja.

3. Knjige, objavljene leta 2023, so bile pripravljene v tesnem sodelovanju s strokovnjaki za temeljne pravice, otroškim psihologom in strokovnjakom za zaščito otrok. Vključujejo:

• Moj vodnik o vračanju – različica za otroke (6–11 let);
• Moj vodnik o vračanju – mladinska različica (12–17 let);
• Moj vodnik o vračanju – različica za otroke brez spremstva (14–17 let);
• knjiga dejavnosti (4–11 let); in
• Priročnik za starše in skrbnike.[2]

4. Pritožnik je aprila 2024 vložil zahtevo za dostop javnosti do dokumentov [3] agencije Frontex, ki se je nanašala na „kakršno koli korespondenco v zvezi z oblikovanjem delovnega zvezka o vračanju za otroke, stare od 4 do 11 let, in mojega priročnika o vračanju (različica za otroke)“.

5. Agencija Frontex je maja 2024 izdala svoj prvi odgovor na zahtevo. Pritožnika je obvestila, da je bilo identificiranih 76 dokumentov, do katerih ni bilo mogoče odobriti dostopa. Agencija Frontex je trdila, da bi razkritje razkrilo metode mejnih policistov in s tem ogrozilo javno varnost EU. Poleg tega se je sklicevala na varstvo osebnih podatkov.

6. Pritožnik je maja 2024 izpodbijal zavrnjeni dostop do teh dokumentov (s „potrdilno prošnjo“). Trdila je, da se je agencija Frontex oprla na splošne argumente in ni dokazala konkretnega in dejanskega tveganja, da bi razkritje ogrozilo javno varnost. Dejala je, da bi morala agencija Frontex zagotoviti vsaj delni dostop do dokumentov (pritožnik je dejal, da ne nasprotuje redigiranju osebnih podatkov). Pritožnik je agencijo Frontex pozval tudi, naj predloži seznam opredeljenih dokumentov [4].

7. Agencija Frontex je na potrdilno prošnjo pritožnika odgovorila junija 2024 in potrdila svoje prvotno stališče, da dostopa do zadevnih dokumentov ni mogoče odobriti. Agencija Frontex je dejala, da bi razkritje ogrozilo potrebo po zaščiti javnega interesa, kar zadeva javno varnost, pa tudi zaščito poslovnih interesov, zasebnosti in notranjega postopka odločanja agencije Frontex.[5] Agencija Frontex je tudi zavrnila predložitev seznama dokumentov pritožniku in pojasnila, da bi to pomenilo oblikovanje novega dokumenta. Agencija Frontex je pojasnila, da niti Uredba 1049/2001 niti sodna praksa EU ne določata pravne obveznosti zagotavljanja seznamov dokumentov.

8. Ker pritožnica ni bila zadovoljna s tem, kako je agencija Frontex obravnavala njeno zahtevo za dostop, in z njenim izidom, se je julija 2024 obrnila na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

9. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je agencija Frontex obravnavala pritožnikovo zahtevo za dostop javnosti do dokumentov.

10. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala sporne dokumente. Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi dodatna mnenja agencije Frontex o pritožbi.

11. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu dokumentov predlagala rešitev, da Frontex omogoči čim širši dostop do dokumentov in pritožniku zagotovi seznam dokumentov [6].

12. Varuhinja človekovih pravic je pritožniku dala priložnost, da izrazi svoje mnenje o njenem predlogu rešitve in odgovoru agencije Frontex nanj. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

Predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev in odgovor agencije Frontex

13. Varuhinja človekovih pravic je v svojem predlogu rešitve menila, da se vsebina 76 spornih dokumentov v celotnem besedilu ne zdi občutljiva. Dokumenti so elektronska sporočila, izmenjana med junijem 2022 in septembrom 2023 v zvezi s projektom, ki ga je agencija Frontex izvedla za oblikovanje nabora orodij za otroke, vključene v operacije vračanja. Dokumenti vsebujejo povratne informacije uslužbencev agencije Frontex in zunanjih strokovnjakov o osnutkih publikacij. Pripombe in predlogi so v veliki večini redakcijske ali tehnične narave. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da so publikacije javno dostopne [7].

14. Varuhinja človekovih pravic je menila, da agencija Frontex ni dokazala, kako bi razkritje vseh dokumentov oslabilo javni interes, kar zadeva javno varnost. Prav tako ni bilo jasno, kako bi lahko razkritje dokumentov dejansko in konkretno ogrozilo postopek odločanja agencije Frontex in poslovne interese zunanjih strokovnjakov ter njeno zmožnost sodelovanja na trgu. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da so povratne informacije zunanjih strokovnjakov o osnutkih publikacij večinoma redakcijske narave. Če bi kateri koli del dokumentov spadal pod izjemo v zvezi s poslovnim interesom, bi jih lahko agencija Frontex zlahka redigirala. Enako velja za vse osebne podatke, ki jih vsebujejo dokumenti.

15. Varuhinja človekovih pravic je na splošno menila, da bi razkritje elektronskih sporočil javnosti lahko pomirilo državljane glede kakovostnega dela in skrbnih prizadevanj agencije Frontex pri pripravi nabora orodij za otroke, vključene v operacije vračanja.

16. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic opozorila, da je agencija Frontex svoj urad v odgovoru na drugo preiskavo obvestila, da bo razmislila o predložitvi seznamov dokumentov prosilcem, „kadar se bo to zdelo potrebno“in „za vsak primer posebej“, da bi „nadalje izboljšala sposobnost prosilcev za učinkovito in informirano pritožbo“.[8] V tem primeru je agencija Frontex svoje prvotne in potrdilne odgovore pripravila tako, da pritožniku ni omogočila razumevanja narave dokumentov, ki jih je opredelila agencija Frontex. Seznam opredeljenih dokumentov bi bil bistven za to, da bi pritožnik vložil informirano zahtevo za pregled.

17. Varuhinja človekovih pravic je na tej podlagi kot rešitev predlagala, naj agencija Frontex ponovno preuči svoje stališče o prošnji pritožnika, da bi omogočila čim širši dostop do spornih dokumentov. Agencija Frontex bi morala pritožniku predložiti tudi seznam opredeljenih dokumentov.

18. Agencija Frontex je v svojem odgovoru na predlog rešitve [9] privolila v odobritev širokega delnega dostopa do 75 od 76 dokumentov z le omejenim redigiranjem osebnih podatkov. Agencija Frontex je redigirala tudi omejene dele, da bi zaščitila javni interes, kar zadeva mednarodne odnose in javno varnost, pa tudi svoj postopek odločanja in poslovne interese.

19. Agencija Frontex je pojasnila, da se je po nadaljnjem pregledu štelo, da en dokument ne spada na področje uporabe zahteve, ker se je nanašal na posvetovanje o prihodnjem projektu, ki ni povezan z naborom orodij za otroke v postopku vračanja, obravnavanim v tej zadevi.

20. Poleg tega se je agencija Frontex strinjala, da bo pritožniku predložila seznam opredeljenih dokumentov. Vztrajala je pri svojem stališču, da ni pravno zavezana navesti opredeljenih dokumentov v odgovor na vse zahteve za dostop.

Ocena varuha človekovih pravic po predlogu rešitve

21. Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je preverila delno razkrite dokumente [10] glede na neredigirane dokumente, ki so bili predloženi v pregled.

22. Varuhinja človekovih pravic na podlagi tega potrjuje, da redigiranje, ki ga uporablja agencija Frontex, zajema osebne podatke, kot so imena njenih uslužbencev in zunanjih strokovnjakov. Ker je pritožnica v potrdilni prošnji navedla, da ni zainteresirana za prejemanje osebnih podatkov in zato ni dokazala potrebe po posredovanju osebnih podatkov, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so redigiranja osebnih podatkov, ki jih uporablja agencija Frontex, razumna. Enako velja za ime oblikovalskega studia, ki ga je agencija Frontex redigirala zaradi potrebe po zaščiti poslovnih interesov.

23. Agencija Frontex je redigirala tudi omejene dele sedmih dokumentov, da bi zaščitila javni interes, kar zadeva mednarodne odnose in javno varnost, ter svoj postopek odločanja. Redigirani deli med drugim vključujejo pripombe članov osebja agencije Frontex o določeni tretji državi, poseben pristop k migracijam in drugačen projekt, ki bi ga lahko agencija Frontex izvajala v prihodnosti. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni bilo očitno napačno, da je agencija Frontex te pripombe štela za občutljive.

24. Varuhinja človekovih pravic tudi potrjuje, da je odločitev agencije Frontex, da odstrani en dokument, ker ni spadal na področje uporabe zahteve za dostop, pravilna.

25. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv agencije Frontex na njen predlog rešitve in odobren širok dostop, za katerega meni, da je rešil pritožbo. Pozdravlja tudi odločitev agencije Frontex, da pritožniku posreduje seznam dokumentov. Glede na to varuh človekovih pravic primer zaključi.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je sprejela predlog varuha človekovih pravic za rešitev, tako da je pritožniku omogočila širok dostop javnosti do spornih dokumentov.

Pritožnik in agencija Frontex bosta obveščena o tej odločitvi.

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 30. aprila 2025

[1] Glej Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2019/1896/oj.

[2] Celotna zbirka orodij je na voljo na spletišču Urada za publikacije EU: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/6eea0e99-e464-11ef-be2a-01aa75ed71a1

[3] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32001R1049, ki se uporablja za agencijo Frontex v skladu s členom 114(1) Uredbe (EU) 2019/1896 o evropski mejni in obalni straži: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2019/1896/oj.

[4] Pritožnik se je v zvezi s tem skliceval na stališče evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 1129/2023/OAM, da bi morale institucije EU zaradi dobrega upravljanja predložiti seznam dokumentov, za katere je bilo ugotovljeno, da spadajo na področje uporabe zahtev za dostop, razen če bi razkritje seznama ogrozilo interese, ki jih je treba zaščititi. Glej https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/182124.

[5] Povzeto v členih 4(1)(a), 4(2), 4(1)(b) in 4(3) Uredbe št. 1049/2001.

[6] Celotno besedilo predloga varuhinje človekovih pravic za rešitev je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/solution/201607

[7] Glej opombo 2.

[8] Glej mnenje agencije Frontex o priporočilu evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s predložitvijo seznamov dokumentov, za katere je bilo ugotovljeno, da spadajo na področje uporabe zahtev za dostop javnosti do dokumentov, z dne 21. maja 2024, na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/correspondence/en/193072

[9] Odgovor agencije Frontex na predlog rešitve je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/doc/correspondence/201608  

[10] Agencija Frontex je redigirane dokumente objavila v svojem javnem registru dokumentov: https://prd.frontex.europa.eu/document/correspondence-on-publications-for-childr/