Iskanje po preiskavah

The case concerned a request for public access to documents held by the European Border and Coast Guard Agency (Frontex) concerning return operations. The complainant specifically asked to receive the requested documents in a machine-readable format. Frontex disclosed the requested documents, but in a different format.

The Ombudsman asked Frontex to explain in more detail its reasons for providing the complainant with a non-machine readable format. In reply, Frontex disclosed the documents in a machine-readable file format.

Since Frontex settled the problem, the Ombudsman closed the inquiry.

Pritožnik, novinar, je zaprosil za dostop javnosti do vseh dokumentov, ki jih je agencija Frontex na podlagi zahtev za dostop javnosti razkrila v obdobju med letoma 2016 in 2018 ter od novembra 2020 do dneva vložitve njegove zahteve decembra 2021. Zaprosil je tudi za dostop do podanih zahtev.

Agencija Frontex je menila, da je zahteva obsežna, in pritožniku predlagala, naj jo razdeli na več posameznih prošenj, ki bi se obravnavale zaporedoma. Pritožnik je predlog zavrnil in se obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Med preiskavo je svojo zahtevo omejil na že razkrite dokumente, ki mu jih je kljub manjši zamudi agencija Frontex le posredovala. Zato se je varuhinja človekovih pravic odločila, da zadevo zaključi, čeprav ni bila prepričana, da je agencija Frontex zahtevo obravnavala v skladu s standardi, ki jih državljani upravičeno pričakujejo od organov EU. Agencijo Frontex je prosila, naj ji poroča o tem, kako bo v prihodnosti v svojem javnem registru dala na voljo dokumente, ki so bili razkriti na podlagi zahtev za dostop javnosti.

Zadeva se je nanašala na zahtevo dveh raziskovalcev za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z neformalnimi sporazumi o vračanju in ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa, ki jih je EU sklenila s šestimi državami, ki niso članice EU. Svet EU je zavrnil dostop z utemeljitvijo, da bi razkritje lahko ogrozilo mednarodne odnose.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala sporne dokumente in od Sveta pridobila dodatna pojasnila, vključno z zaupnimi informacijami. Na tej podlagi je evropska varuhinja človekovih pravic ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo imajo institucije EU, če presodijo, da je javni interes na področju mednarodnih odnosov ogrožen, ugotovila, da odločitev Sveta o zavrnitvi dostopa ni bila očitno napačna. Ker zadevnega javnega interesa ne more nadvladati drug javni interes, ki se šteje za pomembnejšega, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila brez ugotovljenih nepravilnosti. Vendar je opozorila, da si je treba po najboljših močeh prizadevati javnosti zagotoviti, da so temeljne pravice migrantov spoštovane in da so v tem procesu vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z neformalnim sporazumom o vračanju in ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa, ki ga je EU sklenila z Gambijo. Komisija je zavrnila dostop z utemeljitvijo, da bi razkritje lahko ogrozilo mednarodne odnose.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala sporni dokument in v okviru vzporedne preiskave še pet podobnih sporazumov z drugimi državami, ki niso članice EU, ter z njimi povezanih dokumentov. Na tej podlagi je evropska varuhinja človekovih pravic ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo imajo institucije EU, če presodijo, da je javni interes na področju mednarodnih odnosov ogrožen, ugotovila, da odločitev Komisije o zavrnitvi dostopa ni bila očitno napačna. Ker zadevnega javnega interesa ne more nadvladati drug javni interes, ki se šteje za pomembnejšega, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila brez ugotovljenih nepravilnosti. Vendar je opozorila, da si je treba po najboljših močeh prizadevati javnosti zagotoviti, da so temeljne pravice migrantov spoštovane in da so v tem procesu vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

Pritožnik je zaprosil Evropsko komisijo za dostop do elektronskih sporočil njenih predstavnikov v Grčiji, ki so se nanašala na stanje na področju migracij na dveh žariščnih točkah. Komisija na podlagi teh elektronskih sporočil in drugih informacij pripravi „dnevna poročila“ in „poročila o upravljanju migracij“. Komisija je v odgovor na zahtevo pritožnika zagotovila širok dostop do dnevnih poročil in poročil o upravljanju migracij, za elektronska sporočila svojih predstavnikov na terenu pa je menila, da ne spadajo na področje uporabe zahtevka.

Med preiskavo je Komisija pojasnila, da je menila, da zadevna elektronska sporočila ne pomenijo „dokumentov“ v smislu zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov. Prav tako je menila, da elektronska sporočila ne izpolnjujejo meril za evidentiranje v njenem sistemu za upravljanje dokumentov. Komisija je tudi potrdila, da elektronska sporočila, ki jih je zahteval pritožnik, več ne obstajajo, ker so bila izbrisana v skladu z veljavno politiko hrambe dokumentov.

Ker so bila elektronska sporočila, ki jih je zahteval pritožnik, „dokumentiׅ“ v smislu zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov, bi morala Komisija opredeliti in oceniti, ali se lahko omogoči dostop javnosti do dokumentov, ki so ob zahtevi za dostop še obstajali. Dejstvo, da Komisija tega ni storila, je pomenilo nepravilnost.

Ker je Komisija varuhinjo človekovih pravic obvestila, da zadevni dokumenti več ne obstajajo, priporočilo, naj jih Komisija zdaj opredeli in oceni, ne bi bilo koristno, zato nadaljnje preiskave zadeve niso utemeljene.

Varuhinja človekov pravic poziva Komisijo, naj opredeli in oceni vse dokumente, ki bodo spadali na področje uporabe vsake prihodnje zahteve, v skladu z zakonodajo EU o dostopu do dokumentov in ob upoštevanju njenih ugotovitev v tej zadevi.