Ozadje

1. Nacionalni in regionalni varuhi človekovih pravic v evropski mreži varuhov človekovih pravic lahko od evropskega varuha človekovih pravic zahtevajo pisne odgovore na vprašanja o pravu EU in njegovi razlagi, vključno s tistimi, ki se pojavijo pri obravnavi posebnih primerov.

2. Slovaški javni varuh pravic je 2. oktobra 2023 Evropskemu varuhu človekovih pravic predložil tako poizvedbo. Vprašanje se je v bistvu nanašalo na področje uporabe Okvirnega sklepa Sveta 2008/909/PNZ o vzajemnem priznavanju sodb v kazenskih zadevah [1].

3. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ določa vzajemno priznavanje kazni po kazenskem postopku v državah članicah. Omogoča premestitev obsojenih oseb iz države članice, v kateri so bile obsojene, v državo članico, iz katere prihajajo (ali v kateri prebivajo). Cilj je olajšati socialno rehabilitacijo in ponovno vključitev obsojene osebe v družbo.

4. Slovaški javni varuh pravic je obravnaval pritožbo slovaškega državljana, ki je bil po kazenskem postopku na Češkem pridržan v psihiatrični ustanovi, vendar so slovaška sodišča njegovo premestitev zavrnila. Slovaška sodišča so navedla, da se Okvirni sklep 2008/909/PNZ uporablja samo za osebe, ki so bile spoznane za krive in obsojene v kazenskem postopku. To ni veljalo za tega posameznika, ki je bil zaradi težav z duševnim zdravjem spoznan za kazensko neodgovornega za svoja kazniva dejanja in je bil zaprt v psihiatrični ustanovi in ne v zaporu. Kljub temu je bil še vedno pridržan na podlagi odločbe kazenskega sodišča in zaradi kaznivega dejanja. 

5. Okvirni sklep se v svojih opredelitvah izrecno ne sklicuje na to kategorijo obsojenih oseb. Vendar se ena od uvodnih izjav nanaša na take primere v zvezi z eno izjemo, v skladu s katero lahko države članice zavrnejo prenose. Na podlagi tega je slovaški javni varuh pravic vprašal, ali obstoj te izjeme pomeni, da bi bilo treba v drugih primerih in na splošno šteti, da se okvirni sklep uporablja za to kategorijo ljudi.

Vprašanja, naslovljena na Komisijo

6. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi poizvedbe Komisiji zastavila naslednja vprašanja:

1. Ali lahko Komisija pojasni, ali bi bilo treba člen 9(1)(k) Okvirnega sklepa Sveta 2008/909/PNZ [2] razlagati tako, da zajema primere, v katerih obsojena oseba ni bila spoznana za krivo kaznivega dejanja, vendar je pristojni organ v državi članici izdajateljici kljub temu uporabil ukrepe, ki vključujejo odvzem prostosti kot posledico kaznivega dejanja, ki temelji na kazenskem postopku?
2. Če Komisija na prvo vprašanje odgovori pritrdilno, pod katerimi pogoji in iz katerih razlogov lahko pristojni organ v izvršitveni državi članici zavrne premestitev obsojene osebe, če je zoper njo sprejet ukrep odvzema prostosti v psihiatrični ustanovi?
3. Komisija je v svojem poročilu iz leta 2014 o izvajanju okvirnih sklepov 2008/909/PNZ, 2008/947/PNZ in 2009/829/PNZ [3] menila, da bi bilo treba seznam razlogov za zavrnitev prenosa iz člena 9(1) razumeti kot neobvezen in da se lahko pristojni organ za vsak primer posebej odloči, ali bo uporabil razlog za zavrnitev. Ali lahko Komisija varuhu človekovih pravic in slovaškemu varuhu človekovih pravic posreduje najnovejše informacije o tej zadevi, če je treba o tem poročati? Natančneje, ali je treba člen 9(1) Okvirnega sklepa Sveta 2008/909/PNZ razlagati kot obvezne ali neobvezne razloge za zavrnitev? Ali lahko država članica odloči, ali so razlogi za zavrnitev obvezni ali neobvezni?

Odgovor Komisije´s

7. Komisija je 6. decembra 2023 odgovorila s sklicevanjem na Priročnik o premestitvi obsojenih oseb in zapornih kaznih v Evropski uniji iz leta 2019 [4], ki državam članicam zagotavlja praktične smernice za izvajanje Okvirnega sklepa Sveta 2008/909/PNZ.

8. V zvezi s področjem uporabe okvirnega sklepa (prvo vprašanje) je Komisija pojasnila, da okvirni sklep zajema vse zaporne kazni ali ukrepe, ki vključujejo odvzem prostosti, po kaznivem dejanju in na podlagi kazenskega postopka. To pomeni, da okvirni sklep zajema primere, v katerih se obsojena oseba ne šteje za kazensko odgovorno za svoja kazniva dejanja.

9. Kar zadeva pogoje, pod katerimi lahko država članica zavrne priznanje sodbe in s tem premestitev obsojene osebe (drugo in tretje vprašanje), je odgovor Komisije mogoče povzeti, kot sledi:

• Države članice lahko priznanje in izvršitev sodbe zavrnejo le na podlagi enega od razlogov iz člena 9 Okvirnega sklepa.
• Podobno kot seznam iz Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ, ki obravnava tudi sodelovanje v kazenskih zadevah in je bil predmet sodbe Sodišča EU [5], je seznam izčrpen. To pomeni, da se države članice ne morejo sklicevati na druge razloge za zavrnitev priznanja sodbe in naknadne premestitve obsojene osebe.
• V primeru osebe, ki ji je odvzeta prostost v psihiatrični ustanovi, obstaja poseben razlog za zavrnitev, ki se lahko uporabi. To je, kadar kazenska sankcija vključuje ukrep psihiatrične ali zdravstvene oskrbe, ki ga država članica prejemnica ne more izvršiti v skladu s svojim pravnim ali zdravstvenim sistemom. Vendar bi morala država članica tudi v takem primeru razmisliti o možnosti prilagoditve kazenske sankcije, preden zavrne njeno priznanje [6].
• Tudi v primerih, ko bi država članica teoretično lahko zavrnila priznanje sodbe, se lahko nacionalni organi še vedno odločijo, da jo priznajo in sprejmejo premestitev obsojene osebe [7].

10. Na podlagi teh različnih elementov je Komisija sklenila, da se Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ uporablja za primer, ki ga obravnava slovaški javni varuh pravic.   

Sklep evropske varuhinje človekovih pravic´s

11. Slovaški varuh človekovih pravic je 4. marca 2024 potrdil, da je Komisija odgovorila na njegova vprašanja, in se zahvalil evropski varuhinji človekovih pravic za njeno pomoč.

12. Varuhinja človekovih pravic meni, da so bila vprašanja, izpostavljena v poizvedbi, ustrezno pojasnjena. Varuhinja človekovih pravic zato zaključuje poizvedbo.

Slovaški javni varuh pravic in Komisija bosta obveščena o tem poročilu.

Rosita Hickey
vodja preiskav

Strasbourg, 12. marec 2024

[1] Okvirni sklep Sveta

2008/909/PNZ: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32008F0909

[2] Glej zlasti uvodno izjavo 20 Okvirnega sklepa Sveta.

2008/909/PNZ

[3] COM(2014) 57 final, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52014DC0057.

[4] Priročnik je na voljo v vseh uradnih jezikih Unije na naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52019XC1129 %2801 %29  

[5] Glej zlasti zadevo C-123/08, Wolzenburg (točka 57), združeni zadevi C-404/15 in C-659/15 PPU, Aranyosi in Căldăraru (točka 80).

[6] Kot je navedeno v členu 8(3) in uvodni izjavi 19. Uvodna izjava 19 se izrecno nanaša na prilagoditev kazni brez odvzema prostosti.

[7] Besedilo člena 9 dejansko določa, da „pristojni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje sodbe“, če velja ena od navedenih izjem.