Ozadje

1. Aprila 2021 je New York Times poročal [1], da sta si predsednik Komisije in izvršni direktor farmacevtske družbe izmenjala besedilna sporočila in klice v zvezi z javnim naročanjem cepiv proti COVID-19.

2. Javna naročila EU so zelo regulirano področje dejavnosti EU, ki pogosto vključuje velike vsote javnih sredstev [2]. Na splošno je na tem področju visoka raven preglednosti.

3. Pritožnik, novinar, je maja 2021 Komisijo zaprosil za dostop javnosti [3] do besedilnih sporočil in drugih dokumentov, povezanih z izmenjavami o javnem naročilu iz navedenega člena.

4. Komisija je opredelila tri dokumente, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve, do katere je omogočila širok dostop. Vendar Komisija ni odkrila nobenih besedilnih sporočil.

5. Pritožnik je Komisijo pozval, naj pregleda svojo odločitev (z vložitvijo „potrdilne prošnje“), pri čemer je podvomil, da niso bila opredeljena besedilna sporočila.

6. Komisija je julija 2021 odgovorila pritožniku in ponovila, da nima dodatnih dokumentov.

7. Ker pritožnik ni bil zadovoljen, se je obrnil na varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo pritožnikovega pomisleka, da Komisija ni opredelila in razkrila besedilnih sporočil, do katerih je zahteval dostop.

8. Med preiskavo se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic sestala s predstavniki Komisije, da bi pridobila dodatne informacije o zadevi. Pritožniku je bilo posredovano poročilo o tem sestanku [4], ki je nato predložil svoje pripombe. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala tudi dokumente, v katerih je podrobno opisano, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti.

9. Preiskava je pokazala, da Komisija pri obravnavi prošnje za dostop javnosti ni v celoti iskala zahtevanih besedilnih sporočil, ampak je iskanje omejila na registrirana besedilna sporočila. Preiskava je tudi pokazala, da je politika Komisije dejansko ta, da ne registrira besedilnih sporočil. Tako je bil način, kako je Komisija obravnavala zahtevo, očitno neustrezen. Komisija ni preverila, ali je dejansko imela besedilna sporočila. Kljub novinarskemu poročilu, da taka sporočila obstajajo, je Komisija iskanje omejila na registrirana sporočila, za katera je morala vedeti, da bi glede na njeno politiko registracije privedla do tega, da besedilnih sporočil ne bi bilo.

10. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic menil, da je prišlo do nepravilnosti pri tem, kako je Komisija obravnavala zahtevo, in Komisiji priporočil, naj odpravi to nepravilnost [5].

Priporočilo varuha človekovih pravic

11. Varuhinja človekovih pravic je Komisiji podala naslednje priporočilo [6]:

Komisija bi morala predsednikov kabinet pozvati, naj ponovno poišče ustrezna besedilna sporočila, pri tem pa pojasniti, da iskanje ne bi smelo biti omejeno na registrirane dokumente ali dokumente, ki izpolnjujejo merila za evidentiranje.

Če sporočena besedilna sporočila obstajajo in so opredeljena, bi morala Komisija oceniti, ali se jim lahko odobri dostop javnosti v skladu z Uredbo 1049/2001.

12. Komisija v odgovoru varuhinji človekovih pravic ni sporočila, ali je opravila poizvedbo, ki jo je priporočila. Komisija se je strinjala, da so besedilna sporočila dokumenti v smislu Uredbe 1049/2001. Vendar je Komisija navedla, da je pri obravnavi prošnje upoštevala svojo ustaljeno prakso, in sicer da išče samo registrirane dokumente (to je dokumente, ki izpolnjujejo njena merila za evidentiranje) .

13. Pritožnik je v svojih pripombah na odgovor Komisije poudaril, da še vedno ni jasno, ali zadevna besedilna sporočila (še vedno) obstajajo.

Ocena varuha človekovih pravic po priporočilu

14. Komisija bi morala prošnje za dostop javnosti do dokumentov obravnavati v skladu z zakonom, tj. Uredbo 1049/2001, in načeli dobrega upravljanja. Komisija si mora prizadevati, da bo odzivna, prihodnja in državljanom prijazna.

15. V tem primeru ne gre za splošno vprašanje, ali naj se besedilna sporočila registrirajo ali ne. Vprašanje registracije besedilnih in takojšnjih sporočil s strani institucij EU je predmet strateške pobude varuhinje človekovih pravic, SI/4/2021 [7]. Varuhinja človekovih pravic je pozvana, naj v svojem odgovoru na to preiskavo navede, da namerava izdati nadaljnje smernice o sodobnih komunikacijskih orodjih, kot so besedilna in takojšnja sporočila. Varuhinja človekovih pravic verjame, da se bo Komisija oprla na smernice dobre prakse, ki izhajajo iz njene strateške pobude.

16. Vprašanje v tej zadevi je, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do dokumentov.

17. Besedilna sporočila (katerih vsebina se nanaša na politike, dejavnosti in odločitve s področja pristojnosti institucije) se v skladu z Uredbo 1049/2001 nedvomno štejejo za dokumente EU. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Komisija to zdaj priznala v svojem odgovoru na njeno priporočilo [8].

18. Kljub temu priznanju Komisija v praksi iz področja uporabe Uredbe 1049/2001 izključuje besedilna sporočila.

19. Kot je varuhinja človekovih pravic navedla v svojem priporočilu, to, ali so besedilna sporočila registrirana v sistemu za upravljanje dokumentov zadevne institucije, pravno ni pomembno za opredelitev „dokumenta“ v skladu z Uredbo št. 1049/2001.

20. V tem primeru je iz uglednega časopisa razvidno, da je predsednica Komisije izmenjala besedilna sporočila o javnem naročanju cepiv proti COVID-19, „zadevi, povezani s politikami, dejavnostmi in odločitvami, ki spadajo na področje pristojnosti institucije“[9]. Ta besedilna sporočila mora Komisija hraniti že nekaj časa [10].  

21. Kljub temu Komisija eno leto po priporočilu varuhinje človekovih pravic in po njem še vedno ni navedla razlogov, ki bi ji preprečevali celovito iskanje besedilnih sporočil.

22. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic potrjuje svojo ugotovitev o nepravilnostih.  

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Komisija bi morala poiskati zahtevane dokumente, vključno s tistimi, ki niso registrirani. Komisija tega ni storila zaradi nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 12. julija 2022

[1] Na voljo na: https://www.nytimes.com/2021/04/28/world/europe/european-union-pfizer-von-der-leyen-coronavirus-vaccine.html. V članku je na primer navedeno:

„Gospa von der Leyen si je mesec dni izmenjevala besedila in klice z (...) izvršnim direktorjem (...). In ko so govorili, sta postali jasni dve stvari: „[podjetje]“ bi lahko imelo več odmerkov, ki bi jih lahko ponudilo bloku – še veliko več. Evropska unija bi bila navdušena, če bi jih imela. Ta osebna diplomacija je imela pomembno vlogo pri dogovoru, ki naj bi bil sklenjen ta teden in v okviru katerega bo Evropska unija zagotovila 1,8 milijarde odmerkov (...).“

[2] https://ted.europa.eu/TED/search/canReport.do

[3] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

Zahteva za dostop je bila vložena prek AskTheEU.org in je na voljo na naslovu: https://www.asktheeu.org/en/request/exchange_betmedpredsednikom_von_dom.

[4] Poročilo o seji je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/inspection-report/en/150175.

[5] Ta preiskava se ni nanašala na politiko Komisije glede tega, katere dokumente, vključno z besedilnimi sporočili, je treba registrirati ali ne. Preiskava se nanaša na to, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop do dokumentov, ki jih lahko zlahka preveri, ali jih ima ali ne.

[6] Celotno besedilo priporočila je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/151678.

[7] https://www.ombudsman.europa.eu/en/case/en/59322.

[8] Pred tem je Komisija v odgovoru na parlamentarno vprašanje https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/P-9-2021-005139-ASW_EN.html navedla drugače.

[9] Glej člen 3(a) Uredbe št. 1049/2001.

[10] Glej člen 2(3) Uredbe št. 1049/2001.