Spoštovani gospod S.,

decembra 2000 ste se po elektronski pošti pritožili evropskemu varuhu človekovih pravic v zvezi z vašim mnenjem, da je Komisija napačno ugotovila, da notranji trg ne daje pravice do pošiljanja vina za zasebno uporabo iz Nemčije v Združeno kraljestvo brez plačila davkov v Združenem kraljestvu.

januarja 2001 sem pritožbo posredoval predsedniku Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 2. aprila 2001. Komisija v svojem mnenju dvomi o dopustnosti vaše pritožbe. Sklicuje se na statut varuha človekovih pravic, ki določa, da „mora pritožba omogočati identifikacijo osebe, ki je vložila pritožbo ...“ (člen 2(3)). Komisija dvomi o skladnosti s to zahtevo, kar se zdi delno posledica dejstva, da je Komisija prejela elektronska sporočila, ki so zelo podobna vašim, z drugega elektronskega naslova in jih podpisala z drugim imenom. Zdi se, da Komisija meni, da bi bili dvomi o skladnosti z zahtevo po identifikaciji odpravljeni, če bi navedli svoj poštni naslov.

Sklenil sem, da je Komisija izrazila utemeljene pomisleke v zvezi z vašo posebno pritožbo, zato sem vas z elektronsko pošto z dne 18. aprila 2001 vprašal, ali mi lahko pošljete svoj poštni naslov. Obveščam vas, da vam bom hvaležen, če boste odgovor prejeli do 30. aprila 2001. Zdi se, da niste odgovorili na moje elektronsko sporočilo z dne 18. aprila 2001.

PRITOŽBA

Decembra 2000 je pritožnik predložil trditve, da je Komisija napačno sklenila, da notranji trg ne daje pravice do pošiljanja vina za zasebno uporabo iz Nemčije v Združeno kraljestvo brez plačila davkov v Združenem kraljestvu.

Pritožba je bila posredovana Komisiji, ki je podvomila o njeni dopustnosti. Sklicevala se je na statut varuha človekovih pravic, ki določa, da „mora pritožba omogočati identifikacijo osebe, ki je vložila pritožbo ...“ (člen 2(3)). Komisija je dvomila, da je bila ta zahteva izpolnjena, kar se je zdelo delno posledica dejstva, da je Komisija prejela elektronska sporočila, ki so zelo podobna sporočilom pritožnika, prejela z drugega elektronskega naslova in podpisala z drugim imenom. Zdi se, da Komisija meni, da bi bili dvomi o skladnosti z zahtevo po identifikaciji odpravljeni, če bi pritožnik navedel svoj poštni naslov.

Varuh človekovih pravic je pritožnika vprašal, ali lahko navede svoj poštni naslov, na katerega pritožnik ni odgovoril.

ODLOČBA

1.1 Komisija je podvomila o dopustnosti pritožbe, pri čemer se je sklicevala na statut varuha človekovih pravic, ki določa, da "mora pritožba omogočati identifikacijo osebe, ki je vložila pritožbo ..." (člen 2(3)). Pomisleki Komisije so se zdeli razumni, zato je varuh človekovih pravic pritožnika pozval, naj navede svoj poštni naslov, da se omogoči ustrezna identifikacija. Pritožnik zahteve ni izpolnil. Varuh človekovih pravic je zato preiskavo zaključil z utemeljitvijo, da je pritožba nedopustna v skladu s členom 2(3) Statuta varuha človekovih pravic, saj pritožnika ni mogoče identificirati.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

Jacob Söderman