Spoštovani gospod X,

29. marca 2021 ste pri evropski varuhinji človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo v zvezi z navedeno zadevo.

Glede na informacije iz vaše pritožbe vam je bila odobrena sedemdnevna univerzitetna izmenjava v okviru projekta mobilnosti za leto 2018, financiranega v okviru programa Erasmus+[1]. Izmenjava naj bi se zgodila leta 2020, vendar se zaradi pandemije COVID-19 ni zgodila. Komisija je projekt že podaljšala do 31. julija 2021. Vendar trdite, da podaljšanje ni dovolj.

Če Komisija projekta ne bo podaljšala, vas skrbi, da izmenjave ne boste mogli izvesti zaradi še vedno trajajoče pandemije COVID-19. Zato želite, da Komisija odobri nadaljnje podaljšanje projekta.

Sodišče je stopilo v stik s Komisijo, da bi pridobilo informacije o tej zadevi. Komisija je odgovorila, da si je v odziv na pandemijo COVID-19 prizadevala ponuditi prožnost pri projektih mobilnosti, tako da jih je čim bolj razširila. Zato je bil projekt Erasmus+ za leto 2018, v okviru katerega naj bi se financirala vaša izmenjava, že podaljšan za 12 mesecev.

Komisija je natančno analizirala operativni, pravni in finančni učinek, ki bi ga imela nadaljnja razširitev. Komisija je ugotovila, da bi dodatno podaljšanje projektov iz leta 2018 resno vplivalo na izvajanje in upravljanje programa Erasmus+ iz naslednjih razlogov.

Če povzamemo, bi morala Komisija za zagotovitev enake obravnave vseh upravičencev [2] enako razširitev uporabiti tudi za druge vrste projektov in programov, kar bi pomenilo, da bi bilo treba pogodbene dokumente posamično spremeniti in preoblikovati orodja IT. Komisija bi zato morala prerazporediti sredstva, ki so trenutno v celoti uporabljena pri začetku novega programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027. Prekrivanje novih in starih projektov bi ogrozilo doseganje splošnih in posamičnih ciljev programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027. To bi pomenilo znatno povečanje delovne obremenitve in upravnega bremena za nacionalne agencije, ki bi zato imele manjše zmogljivosti za spremljanje dejavnosti, povezanih z začetkom novega programa. Poleg tega bi se povečalo tveganje stečaja za upravičence zaradi nadaljnjega odloga končnih plačil.

Komisija je poudarila tudi, da se nacionalne agencije zavedajo, da je v okviru ukrepov, sprejetih za obravnavanje posledic pandemije COVID-19, mogoče izvajati tudi izmenjave Erasmus+ prek virtualne mobilnosti, zlasti za kratkoročne izmenjave, kot je ta.

Sodišče ugotavlja, da je Komisija upoštevala okoliščine in izzive, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, tako da je omogočila podaljšanje projektov iz leta 2018 prek njihovega prvotnega trajanja in virtualno mobilnost. Sodišče ugotavlja tudi, da je Komisija podrobno pojasnila, zakaj nadaljnje podaljšanje ne bi bilo sorazmerno glede na pomanjkljivosti. Sodišče meni, da je stališče Komisije razumno.

Na podlagi navedenega smo se odločili, da preiskavo zaključimo z naslednjim sklepom [3]:

Evropska komisija ni storila nobene nepravilnosti

Razumemo, da to ni rešitev, ki ste jo pričakovali, vendar upamo, da vam bodo te razlage kljub temu v pomoč.

V vednost vam pošiljamo kopijo odgovora, ki smo ga prejeli od Komisije v okviru preiskave.

S spoštovanjem,

Tina Nilsson

Vodja enote za obravnavo primerov

Strasbourg, 27. julija 2021

Priloga: Odgovor Komisije´s v zadevi 626/2021/AMF

[1] Erasmus+ je program EU za podporo izobraževanju, usposabljanju, mladim in športu v Evropi. Proračun programa za obdobje 2021–2017 je ocenjen na 26,2 milijarde EUR. Več informacij je na voljo tukaj: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/about_en

[2] V skladu s členoma 188(a) in 201 finančne uredbe EU je na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32018R1046

[3] Vse informacije o postopku in pravicah v zvezi s pritožbami so na voljo na https://www.ombudsman.europa.eu/en/document/70707.