FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

  • Izvozi
Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Nagovor na tretjem vrhu varuhov človekovih pravic o vzhodnem partnerstvu, Balkanu in EU o „podpori sodelovanju varuhov človekovih pravic v državah vzhodnega partnerstva in Zahodnega Balkana“

16. marec 2016, Evropski parlament, Bruselj

Spoštovane gospe in gospodje,

Hvala, da ste me danes povabili sem.

Menim, da je današnji dogodek pomemben prostor za varuhe človekovih pravic, da se zberejo in razpravljajo o težavah v naših državah in v Evropi na splošno. To nam lahko pomaga spoznati, da pri naših izzivih nismo sami, ampak lahko zagotovimo tudi prostor za možne rešitve, ki izhajajo iz izkušenj naših kolegov, ki so se morda že soočili s podobnim izzivom.

To je bil seveda tudi razlog za ta dogodek. Temeljil je na pobudi poljskega varuha človekovih pravic in zagovornika pravic Francoske republike, da bi se zagotovila izmenjava najboljših praks, povečala sposobnost uradov varuha človekovih pravic, vladnih organov in nevladnih organizacij za zaščito pravic posameznikov in pomoč pri oblikovanju demokratičnih držav, ki temeljijo na pravni državi. To je bilo leta 2009 in morda lahko danes vidimo, kako predvidljivo je bilo.

Seznanjen sem z nedavno skupno izjavo mednarodnih organizacij v zvezi z uradom poljskega varuha človekovih pravic, ki priznava pomen poljskega varuha človekovih pravic za poljskega državljana in državo samo ter ugotavlja zavezo poljskega varuha človekovih pravic in mednarodne skupnosti, da bosta še naprej sodelovala pri varstvu temeljnih pravic glede na sedanje izzive.

Številni varuhi človekovih pravic, ki so danes prisotni, se neposredno ukvarjajo s posledicami migracijskih tokov in zelo občudujem njihovo delo pri opozarjanju na kršitve temeljnih pravic, ki jih zagrešijo nacionalne uprave, po drugi strani pa priznavam izzive, s katerimi se te uprave soočajo pri reševanju krize.

Ti izzivi niso le logistični, temveč tudi politični, finančni in včasih zadevajo zelo občutljiva vprašanja v zvezi s sosednjimi državami ali celo globalnimi geopolitičnimi vprašanji. Izziv za vaše institucije je seveda, da še naprej jasno opozarjajo na potrebo po spoštovanju človekovih pravic, hkrati pa ne zanemarjajo teh zadev, da bi zagotovile, da obveznosti države v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom ne bodo opuščene zaradi političnih ali drugih oblik primernosti.

Izpodbijanje uprave se ne bi smelo obravnavati negativno, temveč pozitivno, kar je lahko še posebej težak izziv, zlasti v državah, kjer kritika države morda ni dobro tolerirana. Pogosto sem dejal, da je lahko biti varuh človekovih pravic v zdravi demokraciji, v kateri je vpeta pravna država, nasprotni glasovi pa so dovoljeni in celo dobrodošli. Ni tako enostavno, kadar varuh človekovih pravic poskuša opravljati svoje delo v državi, v kateri običajni demokratični sistem zavor in ravnovesij morda ni več usklajen, njegov glas pa se obravnava negativno.

Danes ne govorim le kot evropski varuh človekovih pravic, ampak tudi kot koordinator evropske mreže varuhov človekovih pravic, katere člani so številni danes prisotni varuhi človekovih pravic. Zdaj sem varuh človekovih pravic – tako na Irskem kot tukaj – že trinajst let in v tem času sem bil priča naraščanju ali upadanju bogastva številnih uradov varuha človekovih pravic po vsej Evropi, saj so se politične ali druge okoliščine v njihovih državah spremenile. Ko sem leta 2013 postala varuhinja človekovih pravic EU, sem se oprla na to izkušnjo in poskušala najti načine, da bi naš skupni cilj in naša unija prek mreže postala učinkovitejša za državljane, pa tudi za same urade.

Kot mnogi od vas morda veste, sem počasi razvijal vrsto, kar imenujem vzporedne preiskave z mrežo. To pomeni, da prepoznavamo vprašanje skupne zaskrbljenosti EU in držav članic ter poskušamo s posameznimi preiskavami tega vprašanja doseči močnejši rezultat, kot bi ga lahko dosegli, če bi delali sami.

Prva preiskava se je nanašala na agencijo EU za meje Frontex in na to, kako varuje temeljne pravice migrantov, ki so bili prisilno vrnjeni, ko jim je bil zavrnjen status begunca. Agencija Frontex usklajuje in financira take vrnitve po zračni poti v sodelovanju z državami članicami (tako imenovane skupne operacije vračanja). Vprašanja, ki so se pojavila, so se na primer nanašala na ureditev potovanj za nosečnice in družine z otroki, skupna pravila o uporabi omejitev, pomoč agencije Frontex državam članicam v zvezi s pritožbenimi postopki in pravočasne zdravniške preglede pred vrnitvijo. Agencija Frontex je ta priporočila sprejela.

Dejstvo, da je agencija Frontex sprejela vsa priporočila, ki sem jih dal, veliko dolguje varuhom človekovih pravic mreže, med katerimi jih je veliko poznalo prakso organov, so organi za spremljanje teh skupnih operacij vračanja ali nacionalnih operacij vračanja, bodisi kot nacionalni preventivni mehanizmi bodisi kot organi za spremljanje, ki jih imenujejo države članice pri izvajanju direktive o vračanju. Po preiskavi sem podal tudi predloge za zagotovitev, da Frontex stori vse, kar je v njegovi moči, za spodbujanje neodvisnega in učinkovitega spremljanja skupnih operacij vračanja. Agencija Frontex je prav tako sprejela ta predlog in to je trenutno še posebej pomembno, saj se njena vloga – pod novim imenom – širi in bo imela razširjeno vlogo v migracijski politiki EU, zlasti v zvezi z vračanjem neuspešnih prosilcev za azil.

14. oktobra 2015 je bilo v Madridu srečanje evropske mreže preiskovalcev varuhov človekovih pravic. To je privedlo do Madridskih izjav, v katerih so kolegi v državah članicah uporabili ugotovitve preiskave agencije Frontex, da bi podprli njihovo sedanjo ali morebitno prihodnjo vlogo pri tovrstnem spremljanju človekovih pravic. Naša skupna prizadevanja prek mreže začenjajo prinašati pozitivne rezultate.

Še dve pomembni vprašanji v zvezi z agencijo Frontex, ki se lahko v kratkem nanašata na varuhe človekovih pravic držav članic: po posebnem poročilu, ki sem ga izdala Evropskemu parlamentu v zvezi z zavrnitvijo agencije Frontex, da bi se strinjala s priporočilom o vzpostavitvi pritožbenega mehanizma, je Parlament 2. decembra 2015 z veliko večino glasoval za priporočilo in 8. marca 2016 ponovno podprl mednarodni dan žena ,, tj. priporočilo od drugod, naj agencija Frontex v svojem pritožbenem mehanizmu upošteva vidik spola.

Drugič, ker se morebitne pritožbe lahko nanašajo na gostujoče uradnike, ki ne spadajo pod pristojnost agencije Frontex, temveč pod pristojnost parlamenta države članice ,, je Parlament podprl moj predlog, da bi moral novi pritožbeni mehanizem vključevati nacionalne varuhe človekovih pravic, na katere bi se take pritožbe lahko prenesle. Parlament je pozdravil pripravljenost evropske varuhinje človekovih pravic in članov mreže, pristojnih za temeljne pravice, da podprejo agencijo Frontex pri vzpostavitvi in izvajanju mehanizma za posamezne pritožbe, in ravnokar smo začeli sodelovati z agencijo Frontex pri tej nalogi.

Izmenjava najboljših praks je enako pomembna tudi na regionalni ravni, kot se je pokazala v balkanski migracijski krizi z beograjskimi deklaracijami, ki so jih varuhi človekovih pravic in nacionalne institucije za človekove pravice izdali na konferenci z naslovom "Ombudsman/Nacionalne institucije za človekove pravice: izzivi na področju človekovih pravic v begunski/migracijski krizi“ z dne 23. in 24. novembra 2015.

Izjave, kot je Beograjska deklaracija, nam omogočajo, da zaščitimo begunce in migrante na evropski ravni, ko se združimo, pa tudi, da to okrepimo z regionalno zaščito. Pobude na regionalni ravni nam omogočajo potrebno prožnost za spopadanje z migracijsko krizo, ki se še naprej razvija in različno vpliva na vsako državo v Evropi.

Na koncu bi rad kolega varuha človekovih pravic prosil, da se ponovno zavežete mojemu zadnjemu ukrepanju v krizi. To zadeva Sklad za azil, migracije in vključevanje. Sklad za azil, migracije in vključevanje skupaj upravljajo Komisija in države članice ter zagotavlja financiranje za zagotavljanje stanovanj, izobraževanja, socialne pomoči in morebitnih alternativ pridržanju. Izplačajo se v okviru deljenega upravljanja ob sodelovanju Komisije in držav članic. 17. decembra 2015 sem pisal mreži varuhov človekovih pravic in člane spodbujal, naj ocenijo spoštovanje temeljnih pravic v zvezi z uporabo sredstev. Nacionalni varuhi človekovih pravic lahko prispevajo k prizadevanjem za vključevanje migrantov z nadzorom nacionalnih organov, da se zagotovi enak dostop do stanovanj, zdravstvenega varstva in izobraževanja, ter s spremljanjem, ali se nacionalni organi izogibajo sovražnemu govoru proti migrantom v medijih in družbi.

Vse člane mreže spodbujam, naj preverijo, ali se pri uporabi teh sredstev spoštujejo temeljne pravice, in nas obvestijo o svojih ugotovitvah. Hkrati je pisalo tudi Komisiji in jo pozvalo, naj objavi programe, ki so bili odobreni za financiranje iz Sklada za azil, migracije in vključevanje.

Izzivi migracijske krize se včasih lahko zdijo nepremostljivi, vendar je lahko biti varuh človekovih pravic, ko so časi dobri, vendar lahko resnično pokažemo svojo vrednost in našo vrednost, morda najmočneje v času krize. V teh časih moramo preprosto nadaljevati svoje delo, govoriti resnico na oblast in še naprej opozarjati na kakršno koli zlorabo temeljnih pravic.

To ni enostavno in rezultat za nekatere je lahko oslabljena institucija z umikom sredstev ali razrešitvijo s položaja. Edina tolažba je, da bodo v prihodnjih časih tisti, ki so govorili, prizaneseni sodbi naših otrok in vnukov, ko bodo gledali, kdo je stal ob strani in dovolil, da se zgodijo slabe stvari.

Toda v takšnem času mora varuh človekovih pravic prevzeti vlogo kritičnega prijatelja in ne ostrega sodnika. Da bi bili učinkoviti, moramo razumeti tudi pritiske na naše uprave, ki se spopadajo s tako nujnimi situacijami, da je mogoče pozabiti na dolgoročne učinke njihovih ukrepov. Ko je takojšnja nujnost hranjenje, zaščita in nastanitev, se lahko spregledajo številni drugi premisleki.

Namesto tega bi morali z našimi ukrepi usmeriti nekaj energije uprav v razmišljanje o dolgoročnih rešitvah krize, ki zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic za vse, ki vstopajo v Evropsko unijo, saj bodo postopki, ki jih ustvarjamo danes v krizi, dediščina, ki nam bo ostala jutri.

Naše uprave moramo spodbujati, naj zagotovijo, da bo zapuščina, ki jo puščamo za seboj po tej krizi, tista, ki bo še vedno pustila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino o temeljnih pravicah in Pogodbo o Evropski uniji nedotaknjene.

NAPREJ

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.
  • Izvozi