Strasbourg, 11. aprila 2005

Spoštovani gospod K.,

aprila 2004 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi s tem, kako je Evropska komisija upravljala in financirala "projekt Infopark".

Dne 10. junija 2004 sem pritožbo posredoval predsedniku Komisije. Komisija je 17. avgusta 2004 poslala svoje mnenje, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. Zdi se, da od vas ni prejela nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je podpredsednik portugalskega združenja za Parkinsonovo bolezen (v nadaljnjem besedilu: združenje). V štirih letih pred vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic je združenje sodelovalo v projektu Infopark, katerega koordinator je bila Univerza v Walesu, Medicinska fakulteta v Cardiffu (v nadaljnjem besedilu: koordinator). Po navedbah pritožnika je Komisija članom projekta Infopark zagotovila, da bo projekt financirala, kar članov ne bi nič stalo. Vendar so morali projektni partnerji dejansko sami financirati projekt, saj se zdi, da Komisija financira projekte v zaostanku, tj. „potrošite jih in nato zahtevate njihovo vračilo“. To je bilo problematično za združenje, ki za začetek ni imelo sredstev. Združenje je zato moralo pripraviti poročila o stroških za porabljeni denar, čeprav ni porabilo ničesar. Njuna mlada raziskovalka na primer dve leti ni delala s polnim delovnim časom in v času vložitve pritožbe pri varuhu človekovih pravic je bila njuna prevajalka plačana le za polovico njenega dela, opravljenega leta 2003, za svoje delo, opravljeno leta 2004, pa ni prejela ničesar. Pri vmesnem pregledu projekta je Komisija združenje pohvalila za njegova prizadevanja, združenje pa je dobilo jasen znak, da bo prejelo več finančne pomoči. Vendar Komisija ni zagotovila nobenega dodatnega finančnega prispevka za projekt. Glede na to, kako je Komisija obravnavala projektne partnerje, pritožnik ne bo niti sodeloval v drugem projektu, ki ga financira Komisija, niti nikomur drugemu ne bo priporočil sodelovanja v njem.

Pritožnik trdi, da Komisija ni ustrezno upravljala in financirala projekta Infopark ter da ni pokazala zanimanja za vpletene ljudi.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju povzela naslednje pripombe:

Projekt Infopark je bil projekt "Informacije, zdravje in podpora; socialne potrebe starejših, invalidov (Parkinsonova bolezen) in njihovih negovalcev", ki se je začel 1. marca 2001 in končal 31. maja 2004.

Komisija ni bila nikoli opozorjena, da je imel projekt težave z denarnim tokom. Niti koordinator niti pritožnik nista izpostavila vprašanja uradnikom, pristojnim za projekt. V poročilu o dejavnostih, ki je bilo Komisiji predloženo maja 2004, ni bilo omenjeno, da je imelo združenje težave.

Komisija je temeljito preučila projektno dokumentacijo in ugotovila, da so bili upoštevani vsi postopki financiranja, določeni v pogodbi. Predplačilo in dve naknadni vmesni plačili so bili izdani v roku, določenem v členu 3.1 splošnih pogojev pogodbe. Vsi vključeni izvajalci so delali na modelu dodatnih stroškov, kar pomeni, da je Komisija upoštevala le neposredne stroške, ki so bili dodatni ponavljajočim se stroškom izvajalca. Za posredne stroške je bila uporabljena pavšalna stopnja. Tako kot pri veliki večini raziskovalnih projektov, ki jih je financirala Komisija, so bili tudi pri projektu Infopark stroški deljeni. To pomeni, da je Komisija krila 100 % dodatnih stroškov projekta, medtem ko so morali izvajalci zagotoviti nasprotno financiranje za svoje običajne ponavljajoče se stroške. Zatrjevane obljube, da združenju ne bo treba nositi nobenih stroškov, zato ni predložila Komisija.

Koordinatorju je bilo 14. marca 2001, tj. dva tedna po začetku projekta, izplačano predplačilo v višini 40 % pričakovanih stroškov združenja. To predplačilo je zagotovilo zadostna sredstva za kritje pričakovanih odhodkov združenja v prvih 12 mesecih projekta. Zato ni res, da so morali stroški nastati, preden so bili povrnjeni. Če koordinator predplačila ni pravilno prenesel na združenje, bi moral o tem obvestiti koordinatorja.

Septembra 2002 je zunanji strokovnjak, ki ga je imenovala Komisija, opravil vmesni pregled projekta. Strokovnjak je pripravil poročilo o vmesnem pregledu, ki ga je predložil projektnemu uradniku Komisije, ki je menil, da je poročilo pozitivno. Sklep projektnega referenta je bil sporočen koordinatorju, katerega naloga je bila obvestiti Združenje o izidu vmesnega pregleda.

Komisija je 5. maja 2004 prejela izjave o stroških za tretje leto izvajanja projekta. Komisija je z dopisom z dne 29. julija 2004 koordinatorja obvestila, da je bil postopek plačila sprožen, in predložila podrobno analizo sprejetih stroškov za zadevno obdobje. Komisija v času predložitve mnenja varuhu človekovih pravic še ni prejela izjav o stroških, ki se nanašajo na zadnje tri mesece izvajanja projekta.

Glede na visoko kakovost dela, ki ga je opravil konzorcij Infopark Project, Komisija obžaluje, da je imel pritožnik težave. Ker pa v zvezi s tem ni bilo nobene uradne zahteve, ni bilo mogoče sprejeti nobenih ukrepov za premagovanje težav.

Varuh človekovih pravic je pritožnike pozval, naj predložijo pripombe na mnenje Komisije. Zdi se, da pritožniki niso predložili nobenih pripomb.

ODLOČBA

1 Domnevno neustrezno vodenje in financiranje projekta

1.1 Pritožba se nanaša na to, kako je Evropska komisija obravnavala in financirala projekt Infopark, v katerem je sodelovalo portugalsko združenje za Parkinsonovo bolezen. Po navedbah pritožnika, ki je podpredsednik združenja, je Komisija članom projekta zagotovila, da bo projekt financirala, kar članov ne bo stalo nič. Vendar so morali projektni partnerji dejansko sami financirati projekt, saj se zdi, da Komisija financira projekte v zaostanku, tj. „potrošite jih in nato zahtevate njihovo vračilo“. To je bilo problematično za združenje, ki za začetek ni imelo sredstev. Združenje je zato moralo pripraviti poročila o stroških za porabljeni denar, čeprav ni porabilo ničesar, saj so morali nekateri njegovi uslužbenci delati brezplačno. Pri vmesnem pregledu projekta je Komisija združenju jasno sporočila, da bo prejelo več finančne pomoči. Vendar Komisija ni zagotovila nadaljnjega finančnega prispevka za projekt.

Pritožnik trdi, da Komisija ni ustrezno upravljala in financirala projekta Infopark ter da ni pokazala zanimanja za vpletene ljudi.

1.2 Komisija trdi, da ni bila nikoli opozorjena, da ima projekt težave z denarnim tokom. Upoštevani so bili vsi postopki financiranja, določeni v pogodbi. Predplačilo in dve naknadni vmesni plačili so bili izdani v roku, določenem v členu 3.1 splošnih pogojev pogodbe. Tako kot pri veliki večini raziskovalnih projektov, ki jih je financirala Komisija, so bili tudi pri projektu Infopark stroški deljeni. To pomeni, da je Komisija krila 100 % dodatnih stroškov projekta, medtem ko so morali izvajalci zagotoviti nasprotno financiranje za svoje običajne ponavljajoče se stroške. Zatrjevane obljube, da združenju ne bo treba nositi nobenih stroškov, zato ni predložila Komisija. Dva tedna po začetku projekta je bilo koordinatorju izplačano predplačilo, ki je zagotovilo zadostna sredstva za kritje pričakovanih odhodkov združenja v prvih 12 mesecih projekta. Zato ni res, da so morali stroški nastati, preden so bili povrnjeni.

Vmesni pregled projekta je opravil zunanji strokovnjak, ki ga je imenovala Komisija. Projektni referent Komisije je menil, da je poročilo o vmesnem pregledu pozitivno. Sklep projektnega referenta je bil sporočen koordinatorju, katerega naloga je bila obvestiti Združenje o izidu vmesnega pregleda. Glede na visoko kakovost dela, ki ga je opravil konzorcij Infopark Project, Komisija obžaluje, da je imel pritožnik težave. Ker pa v zvezi s tem ni bilo nobene uradne zahteve, ni bilo mogoče sprejeti nobenih ukrepov za premagovanje težav.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija v odgovor na pritožnikovo trditev v zvezi z vodenjem in financiranjem projekta Infopark trdi, da je projekt vodila in financirala v skladu s pogoji pogodbe ter da ji težave, ki naj bi jih projekt povzročil, niso bile nikoli sporočene. Varuh človekovih pravic meni, da se zdi poročilo Komisije o njenem vodenju in financiranju projekta, ki ga pritožnik prav tako ni izpodbijal, razumno in da varuh človekovih pravic ni našel dokazov, ki bi postavili pod vprašaj poročilo Komisije o okoliščinah v zvezi s projektom Infopark. Zlasti v zvezi s trditvijo pritožnika, da je Komisija članom projekta zagotovila, da jih projekt ne bo stal nič, varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni predložil nobenih dokazov v podporo tej trditvi. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je Komisija zavrnila zadevni argument in pojasnila, da so bili stroški projekta Infopark, tako kot pri veliki večini raziskovalnih projektov, ki jih je financirala Komisija, porazdeljeni. Varuhinja človekovih pravic meni, da je razlaga Komisije v zvezi s tem razumna.

1.4 Varuh nadalje meni, da se morajo tisti, ki prejemajo sredstva Komisije, seznaniti s pogoji financiranja, Komisija pa mora prejemnike sredstev ustrezno obvestiti o veljavnih pogojih financiranja. Varuhinja človekovih pravic tudi meni, da bi morala Komisija posebno pozornost nameniti zagotavljanju ustreznih informacij neprofitnim organizacijam. V obravnavani zadevi varuh človekovih pravic ni našel nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da Komisija v zvezi s tem ni izpolnila svoje dolžnosti.

1.5 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov o nepravilnostih Komisije pri ravnanju s projektom Infopark in njegovem financiranju.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS