Spoštovana gospa F.,

maja 2002 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi s stroški, nastalimi zaradi smrti vašega sina, ki je bil uradnik Komisije.

Dne 21. maja 2002 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 11. septembra 2002. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 7. oktobra 2002.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je maja 2002 vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Pritožnikov sin je bil uradnik Komisije in je novembra 2001 nenadoma umrl. Ob vložitvi pritožbe pritožnica še vedno ni prejela celotnega plačila za stroške, ki so nastali zaradi smrti njenega sina.

Stroški prevoza trupla na Finsko so bili sprva plačani le delno. Od takrat so bili v celoti plačani, vendar šele potem, ko je pritožnik večkrat stopil v stik s Komisijo.

Kar zadeva stroške pogreba, še vedno ni prejela plačila. Navedla je, da jo je Komisija obvestila, da ji bo povrnila do 94.000 BEF. Pritožnik je konec leta 2001 Komisiji poslal račun € 2833,13. Ko je pritožnica v začetku leta 2002 poklicala Komisijo, jo je obvestila, da bo plačala samo € 218, in navedla, da so bili razlog za to neplačani zdravstveni računi. Vendar je pritožnik menil, da bi bilo treba vse neporavnane dolgove zaračunati iz zapuščine pokojnika in ne od nje. Odgovorni uradnik ji je obljubil, da jo bo popoldne poklical nazaj, vendar je nikoli ni.

Če povzamemo, pritožnica je trdila, da ji šest mesecev po smrti njenega sina Komisija še vedno ni plačala stroškov pogreba v višini € 2833,13.

Poizvedba

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje.

Po smrti uradnika se pogrebni stroški v večini primerov plačajo na njegov bančni račun, do katerega imajo dostop njegovi dediči. Povračilo se lahko izplača tudi kateri koli drugi osebi, ki dokaže, da je nosila pogrebne stroške. Za tako neposredno plačilo mora oseba dokazati, da so bili stroški kriti z istega bančnega računa, kot je naveden v zahtevku za povračilo.

Ker je moral v obravnavanem primeru uradni zdravnik preučiti, ali je mogoče nastale zdravstvene stroške na podlagi Kadrovskih predpisov povrniti v celoti ali ne, je nastala določena zamuda. Aprila 2002, ko je bil določen znesek, ki ga je treba plačati, se je pojavila težava, saj je bil v zahtevku za povračilo naveden bančni račun, ki se je razlikoval od računa, uporabljenega za kritje stroškov. Dne 7. junija 2002 je Komisija prejela potrditev, da sta oba bančna računa pripadala pritožniku. Plačilni nalog je bil izdan istega dne.

Stroški pogreba so omejeni na znesek 2330,20 €. Od tega zneska je bilo treba odšteti predplačilo v višini 1.419,62 €, ki je bilo pritožniku že izplačano. Znesek, ki ga je bilo treba povrniti, je bil torej € 910.58. Vendar se lahko v skladu s členom 72(3) Kadrovskih predpisov izredna plačila odobrijo, če skupni zdravstveni račun v določenem obdobju presega določen odstotek uradnikove plače. V tej zadevi je bilo treba pritožniku plačati še 1 088,82 €. 13. junija 2002 je bil zato pritožniku izplačan znesek € 1 999,40.

V zvezi s stroški prevoza je Komisija pregledala dokumentacijo in se odločila, da bo v celoti povrnila nekatere elemente računa. Zato je bilo 14. junija 2002 pritožniku izplačano dodatno plačilo v višini € 509.74.

V svojih pripombah je pritožnica poudarila, da je bila šele 7. junija 2002 obveščena, da Komisija potrebuje potrditev njene banke, da oba bančna računa pripadata njej. Banka je potrdilo poslala po faksu istega dne. Poleg tega je Komisija izgubila prvotni račun za pogrebne stroške. Vendar je pritožnica poudarila, da je minilo kmalu eno leto, odkar je njen sin umrl, in da je želela vse to pustiti za sabo ter ni želela podati novih obtožb. Zato je poudarila, da je zadeva po njenem mnenju zaključena, varuhu človekovih pravic pa se je zahvalila za pomoč pri tej zadevi.

ODLOČBA

1.1 Pritožnikov sin je bil uradnik Komisije in je novembra 2001 nenadoma umrl. Pritožnica je trdila, da ji šest mesecev po smrti njenega sina Komisija še vedno ni plačala stroškov pogreba v višini € 2833,13.

1.2 Komisija je pojasnila nastale zamude in obvestila varuha človekovih pravic, da je 13. junija 2002 pritožniku plačala 1.999,40 EUR, 14. junija 2002 pa še € 509,74 EUR.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija pritožniku izplačala dve plačili. Poleg tega je pritožnica izrazila mnenje, da je zadeva zaključena, in se varuhu človekovih pravic zahvalila za pomoč. Zdi se torej, da je zadeva rešena.

Iz pripomb Komisije in pripomb pritožnika je razvidno, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve in s tem zadovoljila pritožnika. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN