Spoštovani g.

novembra 2000 ste se pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili, da je Sodišče Evropskih skupnosti obravnavalo vašo prijavo na javni natečaj CJ/LA/3, ki ga je organizirala institucija.

Dne 7. decembra 2000 sem pritožbo posredoval predsedniku Sodišča. Zaradi nekaterih težav pri prenosu se je zdelo, da del besedila pritožbe manjka. Službe varuha človekovih pravic so stopile v stik z vami 16. januarja 2001 in 1. februarja 2001. februarja 2001 ste po faksu poslali celotno besedilo svoje pritožbe. Kopija tega dokumenta je bila 2. marca 2001 posredovana Sodišču. Medtem je institucija 19. februarja 2001 zaprosila za preložitev roka za predložitev svojega mnenja varuhu človekovih pravic, ki je bil prvotno predviden za konec marca 2001. Varuh človekovih pravic se je s to zahtevo strinjal in določil nov rok 31. maj 2001. Sodišče Evropskih skupnosti je 28. maja 2001 poslalo svoje mnenje, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. Zdi se, da od vas ni prejela nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik se je prijavil na natečaj CJ/LA/3, ki ga je Sodišče Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) organiziralo za oblikovanje rezervnega seznama za zaposlitev pravnikov lingvistov španskega maternega jezika.

Dne 23. oktobra 2000 se je pritožnik obrnil na službo Sodišča Evropskih skupnosti za konkurenco, da bi se seznanil z datumom pisnih preizkusov. Obveščen je bil, da so pisni preizkusi potekali od 20. do 21. oktobra 2000.

Po navedbah pristojnega uradnika je bilo pritožniku 21. septembra 2000 poslano vabilo k sodelovanju pri testih.

Pritožnik je trdil, da tega dopisa ni nikoli prejel, in vprašal, kako se lahko pritoži in ali bi bilo mogoče preskuse ponoviti. Povedali so mu, da so bili testi že končani in da glede na te okoliščine ni bilo mogoče storiti ničesar.

Pritožnik je zato pri varuhu človekovih pravic vložil pritožbo, v kateri je zatrjeval, da od Sodišča Evropske unije ni prejel nobenega uradnega obvestila o sprejemu na pisne preizkuse in da bi bilo treba tovrstno pismo poslati s priporočeno pošto.

Poizvedba

Sodišče se je v svojem mnenju sklicevalo na razpis natečaja, v katerem je bilo navedeno, da bodo kandidati povabljeni na pisni preizkus s pismom.

Sodišče je poudarilo, da niti kadrovski predpisi niti nobena druga določba ne določajo načina za takšno obveščanje. V skladu s prakso v drugih institucijah oddelek za kadrovske zadeve Sodišča Evropske unije tovrstna pisma pošilja po običajni pošti.

V preteklosti so bili dopisi v zvezi z natečaji poslani s priporočeno pošto. Vendar se je nato štelo, da bi bilo treba to prakso iz več razlogov opustiti.

Prvič, ugotovljeno je bilo, da v nekaterih državah poštne službe hranijo pisma, poslana s priporočeno pošto, v daljšem obdobju, ko pisma ni mogoče dostaviti prejemnikom. Institucije o tem niso bile pravočasno obveščene, zato njihove službe niso mogle stopiti v stik s kandidati, katerih dopisi so bili pozneje vrnjeni z drugimi sredstvi.

Drugič, pošiljanje vabil na teste s priporočeno pošto bi pomenilo tako dodatno delo zaradi običajno zelo velikega števila kandidatov, ki običajno sodelujejo v tovrstnih natečajih, kot tudi dodatne stroške za upravo.

Zato se je izkazalo, da je pošiljanje vabil na teste po navadni pošti vzpostavilo ustrezno ravnovesje med interesi kandidatov in institucij.

Poleg tega je Sodišče poudarilo, da je bil v razpisu natečaja, na katerega se je prijavil pritožnik, naveden začasni časovni razpored postopka zaposlovanja. Namen teh informacij je omogočiti kandidatom, da spremljajo potek postopka in, če menijo, da je to potrebno, zaslišijo kadrovski oddelek institucije.

Mnenje Sodišča Evropskih skupnosti je bilo posredovano pritožniku za pripombe. Zdi se, da varuh človekovih pravic ni prejel nobenih pripomb.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik, ki se je prijavil na natečaj CJ/LA/3, ki ga je organiziralo Sodišče Evropskih skupnosti, je trdil, da od Sodišča Evropskih skupnosti ni prejel nobenega uradnega obvestila v zvezi s svojo udeležbo na pisnih preizkusih in da bi bilo treba tovrstno pismo poslati s priporočeno pošto.

1.2 Sodišče je poudarilo, da niti kadrovski predpisi niti nobena druga določba ne določajo načina za takšno obveščanje. Poleg tega je institucija poudarila, da je bila ta praksa opuščena, čeprav so bili v preteklosti dopisi v zvezi z natečaji poslani s priporočeno pošto. Pošiljanje vabil na teste s priporočeno pošto bi pomenilo dodatno delo zaradi običajno zelo velikega števila kandidatov na tovrstnih natečajih in dodatne stroške za upravo. Poleg tega imajo kandidati vedno možnost, da se pozanimajo o poteku natečaja, tako da se obrnejo na službe natečaja zadevne institucije, če se nekaj časa niso posvetovali z natečajno komisijo.

1.3 Varuh meni, da je razlaga Sodišča glede izbire načina komuniciranja s kandidati razumna. Na podlagi zgoraj navedenega se zdi, da Sodišče Evropskih skupnosti v tem primeru ni ravnalo nepravilno.

Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Sodišče Evropskih skupnosti ni ravnalo nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN