Spoštovani gospod M.,

Dne 16. marca 2000 ste v imenu Insinööritoimisto Tauno Nissinen Oy vložili pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic zaradi domnevnega nesodelovanja Evropske komisije v okviru posebnega programa RTR na področju nejedrske energije iz leta 1995 na podlagi pogodbe o raziskavah z naslovom "Kakovost svetlobe in prihranek energije s kombinirano uporabo dnevne in umetne svetlobe v javnih stavbah ", ki zajema obdobje od 1. julija 1997 do 31. decembra 1999.

Dne 17. maja 2000 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je 10. oktobra 2000 poslala mnenje o vaši pritožbi, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb. Zdi se, da od vas ni prejela nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je deloval kot koordinator v raziskovalnem projektu BU/345/95, ki raziskuje skupno uporabo naravne in umetne svetlobe v javnih stavbah. V skladu s pogodbo Komisija prispeva 40 % stroškov projekta. Komisija je bila obveščena o stroških v skladu s pogodbo za vsako polletno obdobje. Prvo poročilo je zajemalo 1. januar – 31. junij 1996, zadnje poročilo pa stroške med 1. julijem in 31. decembrom 1999. Zadnji prispevek Komisije je bil plačan 31. decembra 1997 za kritje stroškov do 30. junija 1997. Kljub večkratnim zahtevam Komisija ni zagotovila svojih prispevkov v skladu s pogodbo. V skladu s poročili, poslanimi Komisiji, stroški po 1. juliju 1997 zajemajo znesek € 748 253,82.

Pritožnik trdi, da bi morala Komisija v skladu s pogodbo takoj plačati svoj prispevek za kritje stroškov projekta po 1. juliju 1997.

Poizvedba

Maja 2000 so službe Komisije uvedle vmesno plačilo v višini 231 155,60 €. Razlogi, zakaj med decembrom 1997 in majem 2000 niso bila sproščena nobena plačila, povezana s to pogodbo, so navedeni v nadaljevanju.

Komisija je 26. januarja 1998 prejela poročilo o napredku in izkaz stroškov št. 4. Službe Komisije so v tem poročilu opazile nekaj napak, nato pa tudi v poročilu o napredku in izkazu stroškov št. 5. Med tehničnim nadzornim obiskom predstavnikov Komisije 22. aprila 1998 v prostorih izvajalca so bile podane specifikacije za pripravo popravljene različice teh poročil. Od tega datuma so si službe Komisije in pogodbeni izvajalci izmenjali več dopisov, da bi pridobili potrebne informacije za odobritev poročil o napredku in, če je bilo to upravičeno, plačilo prispevka. Srečanje je potekalo 10. junija 1999.

Po tem sestanku, 8. julija 1999, je Komisija poslala opozorilno pismo pogodbenikom, v katerem je zahtevala manjkajoče informacije v dveh mesecih od prejema pisma. Ker zahtevane informacije Komisiji niso bile posredovane v celoti, je bil 15. oktobra 1999 izvajalcem poslan opomin.

Nazadnje je Komisija 18. novembra 1999 prejela vse potrebne informacije, ki so omogočale utemeljitev sporočenih stroškov. Komisija je opozorila, da je v skladu s pogodbo šele takrat lahko izvedla plačilo. Kljub temu je bilo v skladu s členom 21.3 Priloge II k pogodbi plačilo zadržano do naslednjega obdobja računovodskega poročanja. To poročilo je Komisija prejela marca 2000, maja 2000 pa so službe Komisije sprostile začasno ustavljeno plačilo. Junija 2000 je bil izvajalcem izplačan znesek € 231 155,60.

V skladu z dopisom, poslanim koordinatorju projekta Tauno Nissinen Consulting Engineers Oy 31. julija 2000, bodo službe Komisije takoj sprostile končno plačilo € 23 643.

Pritožnik ni poslal nobenih pripomb.

Dne 24. januarja 2001 je sekretariat Evropskega varuha človekovih pravic stopil v stik s pritožnikom, da bi se pozanimal, ali je pritožnik zadovoljen z izidom. Pritožnik je pojasnil, da je Komisija dejansko izvedla končno plačilo. Vendar je pritožnik po podrobnem izračunu opazil, da je plačilo zajemalo le 38,5 % stroškov projekta. Komisija se je zavezala, da bo krila 40 % stroškov projekta. Pritožnik je pisal ekonomskemu svetovalcu Komisije o manjkajočih 1,5 % v višini 10 000 EUR. Pritožnik je obljubil, da bo svoje pripombe poslal po odgovoru Komisije, ki ga je treba oddati do 31. januarja 2001. Varuh človekovih pravic od pritožnika ni prejel nobenih pripomb.

ODLOČBA

Pritožnik je trdil, da Komisija ni zagotovila svojega prispevka na podlagi pogodbe o raziskavah, ki je zajemala obdobje od 1. julija 1997 do 31. decembra 1999. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da je šele 18. novembra 1999 prejela vse potrebne informacije, ki so omogočale utemeljitev sporočenih stroškov. Komisija je opozorila, da je v skladu s pogodbo šele takrat lahko izvedla plačilo. Kljub temu je bilo v skladu s členom 21.3 Priloge II k pogodbi plačilo zadržano do naslednjega obdobja računovodskega poročanja. To poročilo je Komisija prejela marca 2000, maja 2000 pa so službe Komisije sprostile začasno ustavljeno plačilo. Junija 2000 je bil izvajalcem izplačan znesek € 231 155,60. 31. julija 2000 so službe Komisije obvestile pritožnika, da bodo takoj sprostile končno plačilo € 23 643. Pritožnik je 24. januarja 2001 sekretariatu varuha človekovih pravic potrdil, da je prejel končno plačilo. Komisija je zato sprejela ukrepe za rešitev zadeve in s tem ugodila pritožbi.

Iz mnenja Evropske komisije in pripomb pritožnika je razvidno, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve in s tem ugodila pritožbi. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN