Govor na delavnici o pritožbenem mehanizmu agencije Frontex,
Bruselj, 6. december 2016

Hvala, ker ste me povabili, da se danes pogovorim z vami.

Leta 2013, ko sem Evropskemu parlamentu predložil posebno poročilo, da bi morala agencija Frontex vzpostaviti pritožbeni mehanizem za neposredno obravnavo pritožb o domnevnih kršitvah temeljnih pravic, vrhunec begunske in migracijske krize še ni bil dosežen. Razprava in spori glede žariščnih točk in premestitev se še niso začeli.

Toda nekaj mi je bilo že jasno in to je bilo, da bi morala vsaka institucija EU, ki je v neposrednem stiku z ljudmi, kot v primeru agencije Frontex, imeti mehanizem za pritožbe v prvi vrsti, da bi se težave obravnavale in rešile čim prej, ne da bi se bilo treba, če je to sploh mogoče, obrniti na druge mehanizme pravnega varstva, kot so varuhi človekovih pravic in sodišča.

Jasno mi je bilo, da bi bil tak mehanizem skladen s pravom EU in načeli dobrega upravljanja.

Moje posebno poročilo Evropskemu parlamentu je bilo potrebno, ker je agencija Frontex zavrnila moje priporočilo o pritožbenem mehanizmu v poročilu o tem, kako agencija Frontex izpolnjuje svoje obveznosti na področju temeljnih pravic. Ugotovil sem, da je treba to skladnost spremljati z upravnimi mehanizmi, kot je pritožbeni mehanizem.

Agenciji Frontex sem priporočil, naj vzpostavi ustrezen pritožbeni mehanizem za obravnavanje pritožb v zvezi s kršitvami temeljnih pravic pri vseh dejavnostih agencije Frontex, ki jih vložijo osebe, na katere kršitve posamično vplivajo, ali drugi, ki delujejo v javnem interesu.

Predlagala sem, da bi bila neodvisna uradnica za temeljne pravice ustrezna oseba za obravnavo posameznih pritožb in da bi ji morala agencija Frontex v ta namen zagotoviti ustrezno upravno podporo.

Agencija Frontex se ni strinjala in je trdila, da je njena naloga „le usklajevanje sodelovanja med državami članicami EU in pridruženimi schengenskimi državami“.

Zato le organi držav članic izvajajo dejavnosti, ki lahko vplivajo na pravice posameznikov. Agencija Frontex je tudi navedla, da nima izvršilnih pooblastil in da so ta izključno v pristojnosti organov držav članic.

Agencija Frontex je trdila tudi, da so že vzpostavljeni drugi postopki (kot je sistem poročanja o incidentih), ki imajo enako bistveno vlogo kot pritožbeni mehanizem.

Teh argumentov nisem sprejel. Vsi poznamo težko in zahtevno vlogo agencije Frontex na mejah EU, delo, ki se izvaja skupaj z državami članicami.

Vemo tudi, da vsi udeleženci teh operacij, bodisi osebje agencije Frontex bodisi gostujoči uradniki, ki so jih dale na voljo države članice, nosijo trakove z napisom „Frontex“ in oznakami EU.

Menim, da mora vsakdo, ki pri opravljanju uradnih dolžnosti nosi zastavo EU, sodelovati pri spoštovanju temeljnih pravic EU.

Strinjal sem se z agencijo Frontex, da čeprav je agencija Frontex odgovorna za morebitne kršitve temeljnih pravic s strani svojega osebja na mejah EU med skupnimi operacijami in pilotnimi projekti, ki jih usklajuje, so države članice odgovorne za ukrepe svojega osebja.

Vendar pa delitev odgovornosti med državami članicami in agencijo Frontex ne izhaja iz dejstva, da v praksi agencija Frontex in države članice v okviru skupnih operacij tesno sodelujejo, kar lahko zlasti za ljudi v zelo stresnih razmerah oteži razlikovanje med različnimi vlogami in odgovornostmi.

Oseba, na katero vpliva operacija agencije Frontex, bi lahko zlahka mislila, da gostujoči uradnik, ki nosi ta trak na roki agencije Frontex in EU, dejansko deluje pod odgovornostjo agencije Frontex.

In nerazumno je misliti, da je treba od tistih, ki so pod stresom in ranljivi, pričakovati, da bodo še naprej preučevali, kaj je nedvomno zapletena struktura odgovornosti.

Zato se jim zdi logično, da vidijo Frontex kot očitno institucijo za vlaganje pritožb.

Evropski parlament se je strinjal s tem stališčem. Podprla je moje posebno poročilo, septembra letos pa je sprejela tudi nov zakon o agenciji Frontex, ki jo zavezuje k vzpostavitvi pritožbenega mehanizma z odgovornim uradnikom za temeljne pravice.  In zato smo danes tukaj.

Pozdravljam zlasti preiskovalce, ki vsak dan obravnavajo pritožbe v nacionalnih uradih varuhov človekovih pravic. Vsi smo del evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki ji lahko predsedujem. V svojem posebnem poročilu sem agenciji Frontex ponudil pomoč mreže pri vzpostavitvi pritožbenega mehanizma.

V svojem posebnem poročilu sem dejal, da bo moral uradnik za temeljne pravice obravnavati pritožbe glede ravnanja osebja agencije Frontex, pa tudi pritožbe glede ravnanja uradnikov, ki niso člani osebja agencije Frontex, vključno z gostujočimi uradniki, ki delujejo pod odgovornostjo zadevnih držav članic.

Poudaril sem, da tudi če bi Frontex lahko obravnaval le prvo kategorijo primerov, bi lahko pomagal tudi pri obravnavi druge kategorije. Pritožnikom bi lahko na primer pomagal s posredovanjem pritožb pristojni službi držav članic, kot je pristojni organ države članice, ali nacionalnemu varuhu človekovih pravic, ki ga nadzoruje.

Veseli me, da je Parlament v svojem novem zakonu o Frontexu upošteval tudi ta predlog.

Veseli me, da so številni moji kolegi nacionalni varuhi človekovih pravic svoje preiskovalce pooblastili za današnjo delavnico, da bi uradniku za temeljne pravice pomagali pri izvajanju ukrepov, o katerih se je nedavno odločil evropski zakonodajalec.

Prepričan sem, da boste pripravljeni sprejeti vse pritožbe, ki jih bo agencija Frontex posredovala pristojnim nacionalnim organom, in tako v veliki meri pomagati tistim ljudem, katerih temeljne pravice so bile morda kršene. To je naš skupni cilj in dolžnost, zato vam izrekam pohvalo za vaše delo. Zahvaljujem se tudi agenciji Frontex za njeno vlogo pri prvih korakih k zagotavljanju uspeha tega novega mehanizma in želim veliko sreče uradnici za temeljne pravice v njeni zelo pomembni vlogi.

Hvala za vašo pozornost.