Hvala gospe Wikstrom za povabilo, da vas danes nagovorim in delim svoje delo z vami.

Spoštovani predsedniki, v nekaj mesecih bodo Evropejci lahko uveljavili svojo najpomembnejšo pravico kot državljani, in sicer da glasujejo za poslance tega parlamenta.

Druga pomembna pravica državljanov EU je pravica iz Pogodbe, da se pritožijo varuhu človekovih pravic, da bi od uprave EU zahtevali odgovornost. Pravica do dobrega upravljanja je tudi pravica v skladu z Listino o temeljnih pravicah.

Čeprav lahko pritožbe zoper Evropsko komisijo ali na primer zoper agencijo EU pomenijo upravne napake ali slabo prakso, vseeno priznavam, da ima uprava EU na splošno zelo visok standard v primerjavi ne le na svetovni ravni, temveč tudi v primerjavi s številnimi državami članicami.

Vendar pa je glede na pomen EU za milijone Evropejcev moja naloga, da sodelujem z vami, s Parlamentom, da pomagam upravi EU ohraniti najvišje standarde pri vsem, kar počne. Prizadevati si je treba za vodilno vlogo v svetu na tem področju institucionalnega življenja, zlasti v času politične negotovosti in pretresov.

Vsem se želim zahvaliti za močno podporo neodvisni vlogi mojega urada, odkar sem bil leta 2013 izvoljen v parlament. Menim, da imamo odlične odnose z več odbori, zlasti z Odborom za peticije, ki ga vodi gospa Wikstrom in kateremu je odgovoren moj urad.

V zadnjih letih sem imel tudi čast obravnavati in prejeti močno podporo odborov AFCO, LIBE in CONT ter več drugih odborov ob različnih priložnostih.

Vsako leto prejmemo približno 2 000 pritožb iz vse Evrope, tudi od poslancev in uslužbencev Evropskega parlamenta. Skoraj 60 % pritožb se nanaša na Evropsko komisijo, kot bi se pričakovalo glede na njeno pomembno vlogo za državljane. Vsako leto začnemo približno 500 preiskav vprašanj, od enostavnih, do resnejših in sistemskih izzivov. Čeprav lahko preiskave začnemo na lastno pobudo, jih več kot 95 % temelji na pritožbah.

Velika večina preiskav se zaključi brez ugotovitve nepravilnosti. Ko odkrijem nepravilnosti, dajem priporočila za odpravo težave in iščem izboljšave za prihodnost. Če pa obstaja resen problem in zadevna institucija EU ne želi upoštevati mojih priporočil, lahko Parlamentu predložim posebno poročilo - kar je redek primer -, vendar takrat uradno pozivam parlament, naj podpre moja priporočila.

Leta 2013 sem pripravil posebno poročilo za parlament o zavrnitvi agencije Frontex, da bi vzpostavila pritožbeni mehanizem na podlagi dela, opravljenega v okviru mojega predhodnika. Odbora LIBE in PETI sta v odgovor pripravila poročilo. Na plenarnem zasedanju so bila priporočila varuhinje človekovih pravic podprta, učinek pa je bil takojšen. Komisija je v svoj predlog revidirane uredbe o agenciji Frontex vključila tak pritožbeni mehanizem, o katerem sta se nato dogovorila zakonodajalca. Podoben predlog je zdaj vključen v reformo Evropske agencije za azil.

Lani sem parlamentu poslal edino drugo posebno poročilo od leta 2013, potem ko Svet EU ni upošteval mojih priporočil za izboljšanje svoje odgovornosti do državljanov z izboljšanjem načina ravnanja z dokumenti in njihovega objavljanja med zakonodajnim postopkom v delovnih skupinah Sveta in Coreperju.

Kot veste, imajo državljani EU pogodbeno pravico do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije in lahko zelo enostavno spremljajo zakonodajni postopek EU v Parlamentu.  Vendar Svet EU kot enakovreden zakonodajalec ni tako pregleden in ta „črna skrinjica“ v Svetu omogoča razcvet kulture „obtoževanja Bruslja“, v kateri lahko nekateri nacionalni ministri krivijo EU za odločitve, katerih del so bili sami in za katere so v Svetu pogosto glasovali za zaprtimi vrati.

Zahvaljujem se vam za zelo odločno glasovanje na plenarnem zasedanju prejšnji mesec o podpori mojemu posebnemu poročilu o tem vprašanju, ki temelji na skupnem poročilu odborov AFCO in PETI. To je močno sporočilo nacionalnim vladam pred evropskimi volitvami o tem, kako lahko izboljšamo evropsko demokracijo. Redno sem v stiku z več nacionalnimi parlamenti o tem, kako lahko ohranimo zagon v zvezi s tem vprašanjem. Prav tako smo se obrnili na avstrijsko in romunsko predsedstvo, junija pa bom obiskala Helsinke pred finskim predsedovanjem.

V zvezi s povezanim, vendar ločenim vprašanjem trialogov sem pred dvema letoma zaključila preiskavo o pomanjkanju preglednosti v trialogih. Zadovoljen sem bil s sodelovanjem treh glavnih institucij in rad bi bil jasen, da je bil moj cilj zgolj pomagati tem trem institucijam in s praktičnimi predlogi podpreti legitimnost tristranskih pogajanj. Popolnoma se zavedam potrebe po prostoru za zaupna pogajanja in vsi dobri režimi preglednosti priznavajo, da je tak prostor v javnem interesu.

Menim, da so bili moji predlogi preprosti in praktični, da se objavijo datumi trialogov in povzetki dnevnih redov; da se stališče Sveta objavi pred začetkom trialogov; ter da so znana imena nosilcev odločanja, prisotnih na tristranskih srečanjih. Veselim se tudi „skupne podatkovne zbirke“ treh institucij, ki bo javnosti olajšala spremljanje zakonodajnega postopka.

Drugo vprašanje, v zvezi s katerim menim, da sta Parlament in varuh človekovih pravic v svojih ločenih in neodvisnih vlogah dobro sodelovala, zadeva lansko imenovanje generalnega sekretarja Komisije. V zvezi s tem vprašanjem smo prejeli več pritožb, tudi od poslancev tega parlamenta. Počakali smo, da je odbor za proračunski nadzor končal svoje politično delo, nato pa smo začeli preiskavo o tem, kako je bilo imenovanje obravnavano z upravnega vidika.

Pregledali smo več tisoč strani dokumentov Komisije in natančno videli, kako je bilo imenovanje opravljeno in kako so bili pripravljeni vsi odgovori parlamentu. Sodišče je na koncu ugotovilo nepravilnosti pri štirih specifičnih točkah. Čeprav se je Komisija doslej zavrnila, da bi se odzvala pozitivno, me je spodbudilo odločno glasovanje v parlamentu za podporo mojim priporočilom v poročilu gospe Evi, ki je bilo izglasovano na plenarnem zasedanju pred božičem, in v poročilu gospe Bresso, o katerem smo glasovali danes. Včeraj sem zaključil preiskavo.

Kot morda veste, ima parlament v nekaterih primerih pravico do zakonodajne pobude, vključno s statutom varuha človekovih pravic. Parlament se je nedavno odločil revidirati statut varuha človekovih pravic in pozdravljam delo gospoda Rangela v odboru AFCO. Ravno danes se je na glasovanju na plenarnem zasedanju zbrala velika medstrankarska večina, da bi statut uskladili z Lizbonsko pogodbo.

V zvezi z brexitom, ki je tema, ki jo obravnavajo vsi vaši odbori, je moj edini institucionalni interes, da se pogajanja vodijo čim bolj pregledno. Zato sem marca 2017 pisal Komisiji in Svetu, naj glede na pereča vprašanja zahtevata ustrezno raven preglednosti. Veseli me, da je stran EU v teh pogajanjih pokazala visoko raven preglednosti, kar je pripomoglo k temu, da je stran EU ostala enotna, saj je zagotovila, da se vse zainteresirane strani počutijo v celoti obveščene in vključene na vsakem koraku. Po današnjem srečanju se bom sestal z Michelom Barnierjem in pohvalil visoko raven preglednosti na strani EU.

Kolegi, edino drugo poročilo, povezano z varuhom človekovih pravic, ki poteka prek parlamenta in ki ga moram omeniti, je naš proračun. Imamo razmeroma majhen proračun v višini približno deset milijonov EUR, vendar z naraščajočimi zahtevami, vključno s 17-odstotnim povečanjem pritožb v letu 2018. Čeprav smo dosegli več notranjih povečanj učinkovitosti, si bomo letos prizadevali za skromno povečanje proračuna in veselim se sodelovanja z odborom za proračun v zvezi s tem.

Preden zaključim, kot morda veste, usklajujem evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, ki združuje več kot 90 nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic v Evropi. Vsako leto predsedujem naši letni konferenci in vas toplo pozdravljam na letošnji aprilski konferenci, na kateri bomo razpravljali o stanju evropske demokracije in ki bo potekala v samem parlamentu.

Nazadnje, da bi priznal dobro delo, ki so ga opravili številni javni uslužbenci EU, sem pred dvema letoma uvedel nagrado varuha človekovih pravic za dobro upravljanje. Nedavno smo zaključili nominacije za nagrade za leto 2019 in prejeli številne odlične prijave iz celotne uprave EU. Podelitev nagrad bo junija letos.

Čeprav veliko mojega dela vključuje poudarjanje področij, na katerih je treba izboljšati upravo EU, so te nagrade priložnost, da moj urad izpostavi dobro upravo EU in vsakodnevno trdo delo javnih uslužbencev EU po vsem svetu.

Hvaležna sem ti.