Nagovor k partnerstvu za odprto vlado
– temelj dobrega upravljanja – lokalno, nacionalno, evropsko,
8. maj 2014, Dublinski grad

Najlepša hvala za povabilo danes zjutraj in čestitam ministru Howlinu in njegovemu oddelku za ta zelo oprijemljiv dokaz njihove zavezanosti projektu OGP.

Poseben privilegij je biti tukaj kot evropski varuh človekovih pravic po tem, ko sem bil irski varuh človekovih pravic in informacijski pooblaščenec, ter se med drugim pridružiti mojemu nasledniku Petru Tyndallu pri razpravi o tem, kaj bi lahko bila pobuda za preobrazbo, ki je brez primere in ima velik pomen.

Če je revolucionarna in verjamem, da je lahko, potem revolucija v bistvu izvira iz izpodrivanja ideje, da je vlada edina skrb vlade. Vodilna filozofija OGP, kot jo razumem, je, da se lahko z dajanjem državljanom, kar je bilo prej zaklenjeno v zasebne datoteke uprave, pridružijo kot partnerji z vlado, da predlagajo in ustvarijo nove načine za proizvodnjo in zagotavljanje javnih storitev, ki lahko korenito izboljšajo življenje ljudi od najbogatejših do najrevnejših držav našega sveta.

V svojem najradikalnejšem delu ločuje zakonodajni postopek od zakonodajalcev in omogoča kolektivno modrost ljudi, podprto z zagotavljanjem kritičnih podatkov, ki jih zbirajo vlade in javne agencije, za pripravo boljših zakonov in boljših predpisov ter predlaganje pametnejših in učinkovitejših načinov vodenja naših držav.

Še en, kritičen poudarek OGP je njegova protikorupcijska gonilna sila. Ocenjeni stroški globalnega podkupovanja znašajo več kot bilijon dolarjev na leto. V državah članicah EU konservativna ocena znaša 120 milijard EUR na leto, kar je približno enako obsegu celotnega proračuna EU.  Stroški za blaginjo ljudi, za zdravje ljudi, za življenjske obete najrevnejših naših otrok, za okolje in morda zlasti za razvoj tretjega sveta so neizmerni.

Kot evropska varuhinja človekovih pravic še posebej cenim povabilo, ker EU kot taka ne sodeluje v OGP. Več o tem, kaj bi po mojem mnenju lahko storili in bi morali storiti v zvezi s tem, bom povedal na popoldanski okrogli mizi, vendar glede na vse večjo vlogo institucij EU v življenju prebivalcev posameznih držav članic Unije menim, da bi moralo biti mogoče najti način, da ključne institucije EU, vključno z mojimi, odigrajo svojo vlogo pri razvoju te pobude, ki toliko odraža njihovo delo in prizadevanja za razvoj in spodbujanje boljših standardov preglednosti, odgovornosti in integritete.

Pred dvema dnevoma sem se na primer v Frankfurtu sestal s predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem in glede na prizadevanja za bančno unijo ter tesnejši in bolj neposreden nadzor ECB nad bankami držav članic v euroobmočju razpravljal o tem, kako pomembno bo za ECB, da postane preglednejša in državljanom omogoči veliko večji dostop do informacij o postopku odločanja banke.

Evropska komisija je ravno včeraj odgovorila na vprašanja, ki sem jih zastavil na podlagi pregleda spisov, ki so ga opravili moji uradi, v zvezi s tem, kako obravnava primere navzkrižja interesov, ki vključujejo javne uslužbence, ki se selijo v zasebni sektor. Konec lanskega leta je predsednik ad hoc odbora Komisije za etiko po še eni preiskavi odstopil zaradi pomislekov glede morebitnih sporov z lastnim delom v zasebnem sektorju. Institucije, zlasti Komisija, si prizadevajo izboljšati svoje standarde upravljanja in standarde preglednosti in menim, da bodo ta prizadevanja okrepljena, če se najde način za vključitev teh institucij v to pobudo. Institucije so zdaj preveč pomembne za življenje državljanov EU, da bi bile zgolj opazovalke nečesa, kar zdaj pridobiva na pomenu v svetu.

Toda danes zjutraj se želim osredotočiti na to, zakaj vidim OGP kot edinstven transformativni razvoj.

Odprta vodilna načela ustvarjajo pozitivne sinergije med agendami, ki so bile prej večinoma ločene, in med povezanimi političnimi skupnostmi, ki so te agende izvajale večinoma ločeno:

– agenda FOI

- agenda za udeležbo javnosti

- program za kakovost upravljanja

- agenda za e-upravo

– dnevni red „odprtih podatkov“.

Agenda za stike je osredotočena predvsem na dostop do informacij, da bi nosilci javnih pooblastil odgovarjali državljanom za svoje odločitve.

Udeležba javnosti je osredotočena na opolnomočenje državljanov in civilne družbe. Čeprav je sodelovanje včasih predstavljeno kot „vhodna“ vrednost v smislu dodajanja legitimnosti, ima tudi „izhodno“ razsežnost. Zamisel Aarhuške konvencije je na primer, da lahko udeležba javnosti spremeni rezultate javnega odločanja o okolju in jih spremeni na bolje.

Dobro upravljanje je morda najširši program. Na enem koncu svojega razpona se približuje osredotočenosti odgovornosti FOI, ki združuje skrb za etična vprašanja, nasprotja interesov in lobiranje. Na drugi strani se približuje „boljši“ ali „pametni“ ureditvi, zato se osredotoča na rezultate udeležbe javnosti.

Agenda za e-upravo se nanaša predvsem na izboljšanje dostopa državljanov do javnih storitev in povečanje njihove učinkovitosti.

Odprti podatki so morda tisti, ki izstopajo. Osredotoča se predvsem na dostop do podatkov kot komercialnega vira. Vendar obstajajo tudi sinergije z drugimi agendami, ključni vpogled zagovornikov odprtih podatkov pa je preobrazbeni potencial dostopa do odprtih podatkov o javni politiki, kar je vprašanje, za katerega še nisem prepričan, da se ga širša javnost dovolj zaveda. Vendar bi morali uspehi, ki so se že pojavili na podlagi vladnih pobud za odprte podatke, od kartiranja vodnih točk v Tanzaniji do pomoči podeželskim skupnostim pri dostopu do oskrbe z vodo do kartiranja izidov raka v Združenem kraljestvu, prepričati skeptike o njihovi vrednosti.

Najbolj vznemirljivo pri OGP je, da ustvarja proces in forum, v katerem je mogoče raziskati in razviti sinergije med temi različnimi agendami in političnimi skupnostmi.

Proces OGP je sam po sebi nekaj novega. Ne temelji na pogodbi med državami ali formalnem pravnem okviru. Njegova legitimnost temelji na vložkih in izložkih. Dejansko je ena izmed najbolj vznemirljivih stvari pri tem, da se takšna razlika zdi precej staromodna.

Ne dvomim, da je OGP najbolj obetaven globalni razvoj 21. stoletja v smeri uresničevanja odprte vlade in dobre vlade.

Zato sem kot irski državljan vesel, da Irska sodeluje v OGP.

Kot evropski varuh človekovih pravic bom storil vse, kar je v moji moči, da zagotovim, da Evropska unija ne bo ob strani.