Gospod predsednik Sodišča, spoštovani člani Sodišča, gospod podpredsednik Odbora Evropskega parlamenta za peticije, gospod podpredsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, kolegi varuhi človekovih pravic držav članic Evropske unije, predsedniki nacionalnih odborov za peticije, gospe in gospodje!

V čast mi je, da lahko ob tej slovesni priložnosti nagovorim tako ugledno občinstvo.

Simbolično je, da se odgovornost za upravljanje te pomembne institucije prenaša z rodu ene najstarejših demokracij na nekoga, ki prihaja iz ene najmlajših; od severa Evrope in rojstnega kraja institucije varuha človekovih pravic na jugu, kjer je bila institucija ustanovljena pred kratkim.

G. predsednik, v veliko čast mi je, da sem bil izvoljen na ta položaj. Toda to je čast, ki s seboj prinaša številne in težke odgovornosti. Dovolite mi, da izpostavim tri od teh.

Prvič, drugi evropski varuh človekovih pravic mora poskušati izpolniti pričakovanja, ki so jih ustvarili dosežki prvega evropskega varuha človekovih pravic Jacoba Södermana, in nadaljevati svojo zapuščino. Kot nacionalni varuh človekovih pravic v Grčiji me je navdihnilo njegovo delo, njegovi nasveti in podpora pa so mi zelo koristili.

Drugič, dolžnost me je, da vodim institucijo evropskega varuha človekovih pravic v zgodovinskem trenutku v dolgem procesu oblikovanja identitete sodobne Evrope. Odločitev na vrhu v Københavnu decembra 2002, da se začne najbolj ambiciozna širitev v zgodovini EU, pomeni nadaljnji korak k ponovni združitvi Evrope in na še en način označuje konec hladne vojne. Za evropskega varuha človekovih pravic je izziv, povezan s tem trenutkom prehoda, dvojen: še naprej spodbujati pravno državo po vsej Uniji, hkrati pa smiselno obravnavati upravičene pomisleke držav pristopnic na področju človekovih pravic.

Nazadnje menim, da je moja največja odgovornost, da se obrnem na državljane, da jih izobrazim o njihovih pravicah in, kar je še pomembneje, o tem, kako uveljavljati njihove pravice.

Pri uresničevanju teh ciljev bom imel veliko koristi od treh pomembnih virov podpore: predvsem iz sodne prakse tega avgustovskega sodišča, ki je vir navdiha in smernic v zvezi z razvojem pravne države v Evropski uniji; drugič, sodelovanje Evropskega parlamenta, njegovega Odbora za peticije, mojih kolegov na nacionalni ravni in Odbora za peticije v državah članicah, kjer ti obstajajo; in nenazadnje tudi podpora predanega in kakovostnega osebja v moji pisarni.

Končni cilj je seveda poiskati načine za okrepitev struktur odgovornosti in preglednosti v evropskih institucijah, prispevati k zmanjšanju demokratičnega primanjkljaja in izboljšati kakovost demokracije na evropski ravni.

Gospod predsednik!

Zahvaljujem se vam za prijazne besede in lepe želje po uspehu pri mojih novih dolžnostih. Verjamem, da moja slovesna izjava in moje današnje pripombe jasno kažejo mojo odločenost, da storim vse, kar je v moji moči, da izpolnim pričakovanja, ki jih je ustvarila moja izvolitev, in odgovornosti, povezane s to visoko funkcijo.

Hvala za vašo pozornost in da ste me počastili s svojo prisotnostjo!