Konferenca na visoki ravni
o taktiki boja proti tobačni industriji:
Stanje in pot naprej
Evropska varuhinja človekovih pravic, Emily O'Reilly
Bruselj, 2. marec 2016

Dober večer,

Zahvaljujem se gostiteljem in organizatorjem za povabilo, da danes spregovorimo o tako pomembnem vprašanju za zdravje in dobro počutje ljudi ne samo tukaj, ampak po vsem svetu.

Tobačna industrija

Preden opišem podrobnosti svoje preiskave o preglednosti lobiranja v zvezi s tobakom in kako Evropska komisija razlaga Okvirno konvencijo ZN za nadzor nad tobakom, je treba opozoriti, da je bistvo te konvencije priznanje tobačne industrije kot industrije, ki presega normo, zato zanjo ne bi smela veljati običajna pravila vladnega delovanja.

Če se uporablja, kot je bilo predvideno, vodi do visoke stopnje umrljivosti med potrošniki, kar ima posledice ne le za žrtve in njihove družine, temveč tudi za zdravstvene proračune in zlasti za tiste v državah v razvoju.

180 pogodbenic je ratificiralo Okvirno konvencijo; edina pogodba doslej, ki ureja potrošniški izdelek in je začela veljati pred več kot desetletjem. Evropska unija je podpisala Okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom v okviru Prodijeve komisije in je zavezujoča za institucije in agencije EU, ki imajo vlogo v politiki javnega zdravja.

Ob podpisu je nekdanji komisar za zdravje David Byrne dejal, da konvencija kaže "zavezo vlad po vsem svetu, da se borijo proti tobačni nadlogi in zaščitijo svoje državljane pred najhujšimi ekscesi močne svetovne industrije".

Pogodbenice Okvirne konvencije morajo svoje ukrepe za nadzor nad tobakom varovati pred komercialnimi in osebnimi interesi tobačne industrije.

Potreba po posebnih zaščitnih ukrepih je priznana v preambuli Konvencije in njenem členu 5.3, ki zahteva, da vse podpisnice zaščitijo svoje javne politike za nadzor nad tobakom pred manipulacijo v industriji.

Margaret Chan, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije, je tobačno industrijo opisala kot "neusmiljenega in zvijačnega sovražnika", pri čemer je opozorila na njihovo sistematično in pogosto prikrito taktiko lobiranja po vsem svetu, kar je razlog za člen 5.3.

Druga izjemna značilnost okvirne konvencije je njen strog, preprost in dostopen jezik; Pomeni tudi izrazito intervencionistični pristop pri urejanju te posebne industrije.

Preiskava varuha človekovih pravic

Maja 2014 je nevladna organizacija pri mojem uradu vložila pritožbo, v kateri je trdila, da Evropska komisija ni ustrezno izvajala člena 5(3) Konvencije.

Pritožnik je v bistvu trdil, da so potekali številni nerazkriti sestanki Komisije z lobisti tobačne industrije. Generalni direktorat za zdravje je sicer proaktivno razkrival take sestanke, vendar nobeden od drugih generalnih direktoratov ni sprejel enake prakse.

Pritožba je bila vložena kmalu po sprejetju revidirane direktive o tobačnih izdelkih, tj. zakonodajnega dosjeja, ki naj bi bil najbolj lobiran v zgodovini EU. Odlomek Direktive je vključeval nenaden odstop takratnega komisarja za zdravje DALLIJA v spornih okoliščinah in po preiskavi urada OLAF o podkupovanju in drugih obtožbah. Moja poizvedba pa se nanaša le na Okvirno konvencijo.

Komisija se je odzvala s poudarkom na svoji močni zavezanosti Konvenciji. Po njenem mnenju pa so lahko pogodbenice Konvencije prosto izbirale načine usklajevanja. Po mnenju Komisije je bila ta skladnost zajeta v etičnem okviru, ki se uporablja za komisarje in njihove kabinete, ter v njenih pravilih o dostopu do dokumentov in preglednosti, tj. Uredbi 1049/2001.

Komisija je zlasti trdila, da Uredba 1049/2001 zagotavlja visoko raven preglednosti, ki državljanom omogoča, da zaprosijo za dokumente v zvezi s stiki s tobačno industrijo.

Komisija je trdila tudi, da potreba po tem, da lobisti tobačne industrije registrirajo svoje dejavnosti prek registra EU za preglednost, ki sta ga leta 2011 skupaj vzpostavila Parlament in Komisija, pomeni tudi podpis njegovega kodeksa ravnanja, ki vključuje številne določbe, ki urejajo odnos med lobisti in institucijami EU.

Po pregledu zapisnikov sestankov več visokih uradnikov Komisije se mi razlaga Komisije ni zdela prepričljiva. Zato sem prosil Komisijo, naj zagotovi, da se bo proaktivna politika preglednosti, ki jo je uvedel GD za zdravje in ki zahteva objavo vseh sestankov tobačne industrije in zapisnikov teh sestankov na spletu, uporabljala v vseh službah Komisije, ne glede na delovno dobo zadevnega uradnika in zlasti vključno s člani njegove pravne službe.

Menim, da člen 5.3 Konvencije in smernice za izvajanje s tem, ko od pogodbenic zahtevajo, da „ukrepajo“za zaščito svojih zdravstvenih politik pred komercialnimi ali drugimi osebnimi interesi tobačne industrije, nalagajo proaktiven pristop in ne reaktiven ali pasiven.

Komisija te zahteve ni v celoti izpolnila. Čeprav ima GD za zdravje seveda vodilno vlogo pri oblikovanju zdravstvene politike, lobiranje v zvezi s tobakom zajema skoraj celotno širino Komisije, vključno s pravno službo in generalnim sekretariatom.

GD za zdravje prav tako ni organ odločanja; kolegij komisarjev je; kolegij komisarjev pa se pri sprejemanju teh odločitev zanaša na svoj generalni sekretariat in pravno službo.

V smernicah o členu 5(3) je tudi jasno navedeno, da bi morale biti „vse veje oblasti“proaktivno pregledne in ne le ena veja oblasti.

Sklicevanje Komisije na ureditev dostopa do dokumentov v skladu z Uredbo št. 1049 prav tako prenaša breme izpolnjevanja obveznosti glede preglednosti iz člena 5(3) Okvirne konvencije s Komisije na državljane.

V priporočilu sem podrobno navedel, zakaj obseg skladnosti s členom 5(3) Konvencije ne bi smel biti omejen.

Tobačna industrija trdi, da je člen 5.3 v nasprotju z obstoječimi zavezami za "boljšo pravno ureditev" v zvezi s "širokim javnim posvetovanjem" in "presojo vpliva na poslovanje". Vendar Konvencija industrije ne izključuje iz razprav, temveč jo omejuje na najnujnejše.

Kar zadeva register EU za preglednost, pozdravljam dejstvo, da je Komisija predlagala obvezen register za tri glavne institucije, vendar še ne zagotavlja ustrezne preglednosti. Frontne skupine je lahko težko identificirati, brez ustreznega razkritja financiranja pa je lahko še težje v celoti identificirati vse, ki so se prijavili v register. Komisija je pravkar začela javno posvetovanje o reformi registra in počakala bom na izid, saj se nanaša na ta posebna vprašanja.

Neto točka pa je, da Komisija ni sprejela mojega priporočila, naj se proaktivna preglednost lobiranja v zvezi s tobakom razširi na vse generalne direktorate in vse ravni storitve. In glede na izraženo zavezanost EU konvenciji priznam, da sem zmeden glede tega, zakaj je tako. Težko se nanaša na vprašanje upravnega bremena. Če je, kot pravi Komisija, malo srečanj z lobisti tobaka, potem je malo upravnega bremena, in če je veliko srečanj z lobisti tobaka, potem je to zagotovo zaskrbljujoče vprašanje? To še zlasti velja glede na veliko škodo, ki jo lobiranje v zvezi s tobakom v javnosti že več let povzroča EU.

Seveda priznavam, da morajo komisarji, njihovi kabineti in generalni direktorji proaktivno razkriti sestanke z vsemi lobisti, vendar to še vedno ne pomeni popolnega razkritja po vsej Komisiji.

Junckerjeva Komisija je dejansko dosegla resničen napredek v zvezi s preglednostjo in etiko ter dejansko vodi ne le druge institucije EU v smislu preglednosti lobiranja, temveč tudi številne države članice. Vendar pa lahko naredi še več in jih pozivam, da ponovno razmislijo o tem vprašanju.

Hvaležen sem za odlično sodelovanje pri številnih vprašanjih in konstruktiven dialog na vseh ravneh s Komisijo, vendar je bil njihov odziv na to posebno preiskavo razočaran. So izvršilni organ Evropske unije, varuhi pogodb in morajo pri teh vprašanjih prevzeti vodilno vlogo, saj je prepogosto izpopolnjenost globalnih lobističnih prizadevanj tobačne industrije v Evropski uniji še vedno resno podcenjena. Od državljanov ni mogoče pričakovati, da se tega zavedajo, vendar evropske institucije nimajo izgovora.

Hvaležna sem ti.