# Trialogi in pregledna priprava zakonodaje – Evropski varuh človekovih pravic – uvodni nagovor - Avtor: Evropski varuh človekovih pravic - Datum: 2015-09-28T00:00+02:00[Europe/Paris] - [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/speech/sl/60991) --- Evropski varuh človekovih pravic -- uvodni nagovor Ponedeljek, 28. september 2015 Dobro jutro vsem in dobrodošli. Veseli me, da ste številni med vami sprejeli naše vabilo na ta dogodek, kar po mojem mnenju dokazuje, da je zanimanje evropske varuhinje človekovih pravic za to vprašanje skupno številnim ljudem in v številnih sektorjih, tako javnih kot zasebnih. Dovolite mi, da najprej pozdravim naše govornike: Gospod Malcolm Harbour, ki mu ta stavba ni tuja, saj je bil prvič izvoljen za poslanca leta 1999, prav tako pa mu ni tuja tema današnje razprave, saj je dolga leta predsedoval Odboru za notranji trg v Parlamentu. Pozdravljam tudi Vicky Marissen iz PACT European Affairs, profesorja evropskega prava Alberta Alemmana in Jorga Rissa, predstavnika organizacije Greenpeace Europe. Zelo sem hvaležen Jamesu Crispu iz Euractiva, da se je strinjal z moderiranjem našega dogodka. Danes je mednarodni dan pravice vedeti in to je šesti letni dogodek varuha človekovih pravic, ki obeležuje ta zelo pomemben dan v demokratičnem življenju EU. Ta stavba je namenjena pripravi zakonodaje, vendar gre pri tem dogodku za zelo specifičen del tega -- trialog -- beseda, za katero menim, da jo lahko z gotovostjo trdim, da je zunaj mehurčka, v katerem živimo, komajda znana ali razumljena. Moja preiskava trialogov zadeva en sam vidik tega postopka, njegovo preglednost ter vprašanje, ali je ravnovesje med učinkovitostjo trialogov in odgovornostjo trialogov določeno tam, kjer bi moralo biti. Trialogi so zdaj ključni del zakonodajnega postopka EU. Po predlogu Komisije in začetni obravnavi s strani zakonodajalcev se o zakonodaji v trialogih vedno pogosteje končno pogaja in odloča. Tu se sklepajo posli, ki vplivajo na več kot 500 milijonov Evropejcev in pogosto na bogastvo podjetij ne le v Evropi, temveč tudi po svetu. Med trialogi se dokončno oblikujejo pomembni zakonodajni akti o zadevah, ki segajo od naložbenega načrta predsednika Junckerja do stroškov gostovanja v mobilnih telefonih. Ključni vidik sprejemanja zakonodaje v demokratični družbi je preglednost postopka, kar je priznano v pogodbah EU. Zakonitost zakonodajnega postopka zagotavlja tako, da lahko izvoljeni predstavniki odgovarjajo za odločitve, ki jih sprejmejo v imenu državljanov, ki jih zastopajo. Preglednost državljanom omogoča tudi, da sodelujejo v zakonodajnem postopku in s tem postanejo del postopka legitimizacije. Državljani demokracije se strinjajo, da jih zavezujejo zakoni, ki so bili javno izpogajani in sprejeti. Čeprav so ta načela jasna, je natančen način, na katerega jih je mogoče uporabiti v zakonodajnem postopku, in zlasti, kako jih je mogoče uporabiti v trialogih, odprto in težko vprašanje. Danes ne bom poskušal odgovoriti, čeprav je treba opozoriti, da institucije EU na splošno že dosegajo visoke standarde v smislu preglednosti in etike. Kljub temu sem začel preiskavo kot obliko kartiranja, da bi ugotovil, ali bi bilo mogoče izboljšati že tako visoke standarde. Razlog za to so bili pomisleki, izraženi v številnih sektorjih, glede zaznanega pomanjkanja preglednosti v postopku. Moja poizvedba se lahko razume kot prizadevanje za olajšanje razprave o tem, kako bi lahko trialogi postali preglednejši, pa tudi o tem, kje je treba ohraniti nerazkritje dokumentov. V tej razpravi bom sodeloval z odprtim umom in upam, da bodo vse zainteresirane strani storile enako. Prav tako pričakujem, da bom zaradi neizogibnega večjega nadzora in ozaveščenosti o pripravi zakonodaje EU verjetno prejel več pritožb v zvezi s preglednostjo na tem področju. Zato upam, da bom s sistematičnim obravnavanjem tega vprašanja to čim bolj omejil. Kot evropski varuh človekovih pravic poskušam pomagati institucijam pri zagotavljanju, da delo, ki ga opravljajo, poteka čim bolj pregledno. Pri tem delu me vodijo določbe Pogodbe o preglednosti, temeljna pravica dostopa javnosti do dokumentov, kot je vsebovana v Listini, in Uredba 1049/2001, ki uveljavlja to pravico v zvezi z dokumenti, ki jih hranijo Parlament, Svet in Komisija. V zvezi s tem se zavedam zelo posebnega pomena, ki ga lahko ima pridobitev dostopa do dokumentov v zvezi s sprejetjem zakonodaje EU za državljane v demokratičnem pravnem redu, kot je EU. Odprtost prispeva h krepitvi demokracije, saj državljanom omogoča, da spremljajo in razumejo postopek odločanja institucije v zakonodajnih postopkih. Državljani imajo pravico pregledati vse ustrezne odločitve, ki so bile podlaga za določen zakonodajni akt. Državljani imajo pravico, da od svojih predstavnikov zahtevajo odgovornost za svoje delo med zakonodajnim postopkom. To zahteva poznavanje in razumevanje različnih vidikov, na katerih temelji zakonodaja, ki bo vplivala na njihovo življenje. To je verjetno še toliko bolj pomembno v okviru EU glede na oddaljenost, ki jo državljani EU že čutijo od središča, kjer se sprejemajo odločitve o njih. Evroskepticizem omogoča pomanjkanje znanja ali razumevanja, odziv pa je pogosto sumničav in celo sovražen. Argumenti v prid odobritvi širšega dostopa do dokumentov, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, so še posebej prepričljivi in jih je zgovorno predstavil generalni pravobranilec P. Cruz Villalon v sklepnih predlogih v zadevi *Access Info Europe,* in sicer: *„Zakonodaja je dejavnost, ki se lahko v demokratični družbi izvaja le z uporabo postopka, ki je po naravi javen in v tem smislu „pregleden".* *V nasprotnem primeru*"zakonu"* ne bi bilo mogoče pripisati kreposti, da je izraz volje tistih, ki ga morajo ubogati, kar je sam temelj njegove legitimnosti kot nespornega edikta."* Komisija je v svojem sporočilu o boljšem pravnem urejanju, objavljenem maja, navedla, kar bi poimenovala „poslovni razlog" za večjo preglednost. V njem je bilo navedeno: *„Odpiranje oblikovanja politik (...) zagotavlja, da politike* *temeljijo na najboljših razpoložljivih dokazih, in povečuje njihovo učinkovitost."* Komisija dodaja, da*„(...) se zlasti v zadnjih fazah pogajanj dogovori sklenejo, ne da bi se v celoti upoštevali neposredni in posredni učinki, ki jih lahko povzročijo kompromisne spremembe".* Kot najbolje vedo Malcolm Harbour in poslanci tega Evropskega parlamenta, lahko rečemo tudi, da je spodbujanje javne razprave o osnutku zakonodaje, ki jo predlaga Komisija, ki je včasih sporna, sporna in zapletena, lahko samo dobro za demokracijo. Hkrati se zelo zavedam, da je treba ohraniti*„učinkovitost postopka odločanja institucij", kot je* zakonodajalec zapisal v Uredbi št.*1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov. Zavedam*se tudi dejstva, da je EU predstavniška demokracija, kjer imajo izvoljeni predstavniki odgovornost in privilegij, da se med seboj pogajajo o vsebini zakonodaje. Pomembno je, da lahko ti politiki opravljajo svoje delo kot izvoljeni predstavniki. Če povzamemo preprosto analogijo: bi bilo v nasprotju s samo bistvom predstavniške demokracije, če bi tretje osebe, ki želijo neposredno sodelovati v parlamentarni razpravi, prekinile sodelovanje svojih izvoljenih predstavnikov v tej razpravi. V predstavniški demokraciji vedno obstaja privilegiran prostor za razpravo, rezerviran za izvoljene predstavnike. Kako se to načelo prenaša v okviru trialogov? Zjutraj bo razprava, upajmo, začela predlagati nekaj odgovorov. Na koncu seveda dajem samo priporočila. Demokratično izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta, države članice v Svetu in Komisija v skladu s svojimi vlogami na podlagi Pogodb določijo, v kolikšni meri objavijo dokumente, povezane s trialogi. To vprašanje preučujejo v razpravah, katerih cilj je doseči nov medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju. Pozdravljam in spodbujam ta prizadevanja. V tem okviru se zelo zavedam posebne vloge, za katero me je Parlament izvolil v skladu s Pogodbo in Listino. Od evropskega varuha človekovih pravic se pričakuje, da bo v okviru svojega mandata podpiral naše nastajajoče evropsko državljanstvo. Preglednost, demokratična odgovornost in zaupanje javnosti so osrednjega pomena za to državljanstvo. Uredba 1049/2001, ki izrecno pooblašča varuha človekovih pravic, da preuči vprašanja dostopa javnosti do dokumentov, ki jih imajo tri glavne institucije, sama daje večji poudarek preglednosti zakonodajnega postopka. V zvezi s to posebno preiskavo smo v prvih dneh. To prvo fazo sem opisal kot „kartiranje", ki bi moralo mojemu uradu kot neodvisni instituciji omogočiti, da opredeli dokumente v zvezi s trialogi in pridobi popoln pregled nad njimi. Mnenja institucij, za katera upamo, da jih bomo kmalu prejeli, bodo dopolnila to evidentiranje. Brez pristnega in konstruktivnega prispevka tistih v institucijah, ki vsakodnevno podpirajo proces trialogov, ne bom mogel podati konstruktivnih priporočil za izboljšave. Seveda pozdravljam tudi vse prispevke poslancev Parlamenta ali predstavnikov držav članic. Upam tudi, da bom prejel veliko odgovorov na javno posvetovanje, ki ga bomo začeli pozneje. Ob tej priložnosti vas vabim, da ne samo izrazite svoje misli danes, ampak tudi sodelujete v tem procesu. Šele takrat bom lahko zavzel dobro informirano stališče o tem vprašanju in podal konstruktivna priporočila. Vendar menim, da je koristno že zdaj navesti, da moja preiskava ne poskuša doseči popolnega razkritja vsakega dokumenta, ki je na nek način povezan s postopkom. To ne bi bilo koristno in to ni tisto, kar določa zakon. Namen preiskave ni zagotoviti, da bi bilo vse, o čemer se razpravlja v trialogih, dokumentirano, zapisano ali kako drugače zabeleženo. To je nesmiselno, saj gre za pogajanja. Preiskava tudi ni namenjena oblikovanju organizacije trialogov. Če želijo pogajalci razpravljati s 3, 30 ali 300 udeleženci v sobi, tudi ob treh zjutraj, to ni moja skrb. Način organizacije trialogov določijo demokratično izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta, države članice v Svetu in Komisija v skladu s svojimi vlogami na podlagi Pogodb. Kot sem že poudaril, sem na misiji za ugotavljanje dejstev v zvezi s preglednostjo in sem odprtega duha. In danes upam, da se bom od vas naučil nekaj o teh zadevah, na primer: **1.** V kateri fazi postopka bi se lahko nekateri dokumenti objavili, če sploh? **2.** Ali bi se lahko večja preglednost v zvezi s trialogi dejansko izkazala za škodljivo za postopek trialoga? **3.** Ali obstaja tveganje, da bo večja preglednost ob napačnem času preprosto zagotovila večje možnosti lobiranja za dobro financirane zasebne interese v škodo povprečnega državljana? Ali upočasniti proces ali ga v nekaterih primerih popolnoma ustaviti? **4.** V kolikšni meri je sploh mogoče predložiti koristne predloge v zvezi s trialogi, glede na to, da vključujejo ad hoc postopek, ki se lahko razlikuje od trialoga do trialoga, odvisno od parlamentarnega odbora, predsedstva Sveta ali celo zadevnega generalnega direktorata Komisije? **5.** Ali je pomanjkanje preglednosti bolj očitno kot resnično? Ali se zdi, da je preglednost omejena, ker vse tri institucije ločeno objavljajo upoštevne informacije in dokumente v zvezi s tem, kar je zelo pogosto in nujno zapleten postopek? Ali bi enotni spletni portal, ki bi vseboval informacije o zakonodajnem postopku EU, državljanom omogočil dostop do zakonodajnih dokumentov in njihovo boljše razumevanje, kot so to že zahtevale številne institucije? **6.** Kakšno razliko lahko naredi tehnologija? Evropski nadzornik za varstvo podatkov je poleti razvil svojo aplikacijo za pametne telefone, da bi zainteresirani javnosti omogočil spremljanje razvoja v tekoči razpravi o reformi varstva podatkov. Ali obstaja potencial? To je le nekaj možnih vprašanj, ki jih je treba zastaviti. Prepričan sem, da boste opredelili več, in prepričan sem, da bo odbor imel tudi nekaj odličnih prispevkov. Veselim se razprave. Na koncu upam, da se lahko strinjamo, da obstajajo možne izboljšave procesa trialoga. Upamo, da se lahko strinjamo, da medtem ko zakonodajni stroj EU deluje in se uspešno dogovarja o zapleteni zakonodaji, je to na koncu vprašanje zaupanja javnosti. Glede na dogodke v Evropi v zadnjih letih vsi vemo, da je zaupanje javnosti v Evropsko unijo pomembnejše kot kdaj koli prej. Še enkrat hvala za udeležbo. Zdaj predajam Jamesu, našemu moderatorju.