Skupna predstavitev Evropskega parlamenta
z naslovom Za visoko stopnjo odgovornosti, preglednosti in podpore; integriteta v institucijah EU:
Etična vprašanja v zvezi z
lobističnimi praksami & Register za preglednost
26. marec 2015

Spoštovani poslanci, gospe in gospodje,

Rad bi se zahvalil predsednici Odbora za ustavne zadeve gospe Hübner, da me je danes povabila sem skoraj leto dni, odkar sem govoril ob začetku študije o integriteti organizacije Transparency International.

Vloga evropskega varuha človekovih pravic je prav pomagati zagotoviti, da vsaka institucija in agencija EU izpolnjuje najvišje standarde etike, preglednosti in dobrega upravljanja, ta študija pa je pomemben prispevek k širši razpravi o zaupanju v naše institucije.

Moja institucija je bila ena od institucij, vključenih v študijo, in od takrat sem ukrepal na podlagi dveh njenih glavnih priporočil. Sprejeli smo notranja pravila o prijavljanju nepravilnosti. Sodišče je osnutek teh pravil objavilo tudi na svojem spletišču, da bi ga lahko javno komentiralo; je prosila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov za mnenje o naših postopkih in pisala desetim drugim institucijam in organom EU, da bi izvedela, kaj so storili ali nameravajo storiti na tem pomembnem področju.

Sprejel in objavil sem tudi prvi kodeks ravnanja varuha človekovih pravic. Ne morem pridigati, če tudi ne prakticiram.

V preteklem letu sem opravil tudi več preiskav, katerih cilj je spodbujanje integritete v institucijah EU. To delo temelji na številnih dejavnikih. Menim, da bi morala EU določiti in dokazati najvišje možne standarde integritete ne samo zase, ampak tudi za svet. Ugotavljam, da bo vse bolj angažirana in dinamična civilna družba, katere vpliv se je z revolucijo informacijske tehnologije okrepil in povečal, še naprej zahtevala od institucij EU večjo odprtost in preglednost, te zahteve pa bo treba izpolniti. Tretjič, ambicije EU v zvezi s trgovino, energetsko in digitalno unijo ter znatnimi naložbami v delovna mesta in rast bodo povečale zahteve državljanov po večji odgovornosti in preglednosti glede tega, kako se sprejemajo te morebitne odločitve in kdo ali kaj vpliva nanje.

Vsakdo, ki preživi čas v Bruslju, se bo zavedal pomena lobiranja. Samo stopiti je treba skozi vrata te stavbe, da bi se takoj zavedali vse večjega pomena, ki ga ima njen nadzor, saj se od zgodnjega jutra vrstijo čakalne vrste, da bi dobili izkaznice v okviru sistema registra za preglednost.

Lobiranje je bistven del naše demokracije, naših svoboščin, naše pravice kot državljanov, da zastopamo tiste, ki so pooblaščeni za sprejemanje odločitev, ki bodo vplivale na življenja posameznikov, pa tudi na življenja velikih in malih podjetij. Kot državljani pa imamo tudi pravico in bi morali imeti svobodo, da se zavedamo, kdo lobira, in da zaupamo, da se lobiranje izvaja na pregleden in urejen način. Ogromni komercialni in drugi interesi so ogroženi, ko se zakoni predlagajo, razpravljajo in na koncu sprejmejo ali zavrnejo. Če se državljanom ne omogoči, da bi videli, kako se pojavijo rezultati, je to zanikanje temeljne pravice do sodelovanja.

V zvezi s tem bom na kratko omenil svojo preiskavo tako imenovanega pojava vrtljivih vrat pri Evropski komisiji. Zavedam se, da je to izziv za vse institucije in agencije EU, vendar menim, da mnogi od teh organov Komisijo prosijo za smernice in dober zgled.

Namen te preiskave je bil oceniti, kako Komisija obvladuje morebitna navzkrižja interesov, do katerih pride pri selitvi višjih uslužbencev v zasebni sektor, bodisi za stalno bodisi v okviru prekinitve poklicne poti. Imam preprost pogled na to zadevo; tako kot noben generalni direktorat ne bi dopuščal kraje svojih datotek ali vdora v računalnike, prav tako ne bi smeli dovoliti, da zasebni interesi, ki trgujejo na podlagi privilegiranega znanja in stikov nekdanjega uradnika EU, neustrezno uporabljajo notranje informacije, s čimer bi bili ogroženi njihovi strateški interesi.

Septembra lani sem predstavil obsežen niz ukrepov, h katerim bi spodbudil Komisijo, da jih sprejme na tem področju. Eden od ključnih predlogov je, da bi morala Komisija na spletu redno objavljati vse ustrezne informacije o visokih uradnikih EU, vključno z njihovimi imeni, ki odhajajo na delo zunaj uprave EU. Komisijo sem tudi pozval, naj okrepi svoje postopke pregleda primerov izmeničnega zaposlovanja v javnem in zasebnem sektorju, da bi se izognili navzkrižju interesov.

Med preiskavo sem ugotovil pomanjkljivosti v obrazložitvi in dokumentaciji takih primerov. Ni vedno jasno, ali so zadevni uradniki predložili informacije, ki jih Komisija potrebuje za sprejemanje informiranih odločitev, niti kako so bile upoštevane pripombe njenih služb. Komisija tudi ne pojasni vedno v celoti, zakaj se je odločila odobriti prošnjo za sprejem ponudbe za zaposlitev. Prvotni odgovor Komisije na mojo preiskavo je bil spodbuden in pričakujem njene nadaljnje korake, zlasti v zvezi z njeno obveznostjo na podlagi revidiranih kadrovskih predpisov, da poroča o ustreznih dejavnostih višjih uslužbencev po prenehanju zaposlitve.

povedal sem Komisiji; „Javni uslužbenci imajo legitimno pravico, da sprejmejo ponudbe za zaposlitev, ko zapustijo javno službo. Da pa bi ohranili zaupanje državljanov v javno upravo EU, morajo institucije EU okrepiti in zagotoviti večjo preglednost svojih sistemov pregleda, da bi zagotovile, da takšne poteze ne povzročajo navzkrižja interesov. Mednarodne izkušnje so pokazale, da lahko pojav vrtljivih vrat včasih koruptivno vpliva na višje uslužbence, kar močno škodi zaupanju javnosti. Zelo pomembno je, da zagotovimo, da se takšne razmere v Bruslju ne bodo razvile. V skladu s tem bom okrepil svoja nadzorna pooblastila.“

O tem vprašanju sem razpravljal s podpredsednico Georgievo, ki zelo dobro razume izziv in upam na pozitiven izid.

Začel sem tudi preiskavo na lastno pobudo o sestavi in preglednosti strokovnih skupin Komisije. Kot veste, Komisija nadzoruje na stotine takšnih svetovalnih skupin, ki imajo ključno vlogo pri razvoju zakonodaje in politike EU. Veliko je bilo že storjenega za povečanje preglednosti in spodbujanje bolj uravnotežene zastopanosti interesov v strokovnih skupinah, vendar so še vedno možne izboljšave.

V javnem posvetovanju je bilo poudarjeno, da so se glavne izpostavljene težave nanašale na nedosledno kategorizacijo organizacij, ki sodelujejo v strokovnih skupinah, zaznano neravnovesje v korist interesov podjetij v nekaterih skupinah in morebitna navzkrižja interesov strokovnjakov, ki sodelujejo v svojem imenu. Zato sem pripravil podrobno analizo o tem, kaj mora po mojem mnenju storiti Komisija, da bi zagotovila večjo preglednost in bolj uravnoteženo sestavo teh skupin.

Kar zadeva strokovnjake, imenovane v svojem imenu, predlagam, naj Komisija pregleda svojo politiko v zvezi z navzkrižjem interesov, tako da natančneje oceni njihovo ozadje in objavi podrobne življenjepise. Poleg tega bi morali biti zapisniki sestankov strokovnih skupin čim bolj podrobni. Veselim se odgovora Komisije, ki naj bi bil predložen 30. aprila.

V zvezi z registrom za preglednost sem Svet pozval k sodelovanju in predlagal, da se sedanji prostovoljni register dopolni. Običajni državljani, ki se zanimajo za te zadeve, bodo še naprej zbegani glede tega, zakaj EU bolj neposredno ne podpira njihove pravice, da vedo, kateri interesi lobirajo pri institucijah EU in za katere namene.

Spremljal bom medinstitucionalne razprave o tem vprašanju in zelo me spodbujajo ukrepi, ki jih je Junckerjeva Komisija že sprejela, da bi podprla register in zagotovila, da se lobisti dejansko prijavijo. Vendar je treba preučiti možnost, da se register postavi na zakonodajno podlago, če se predlagani medinstitucionalni sporazum ne bo izkazal za uspešnega.

Če zaključim, menim, da je ta nova Komisija resnično zavezana doseganju resničnega napredka v smeri večje preglednosti in odgovornosti. To sem opazil zlasti v zvezi z nedavnim odzivom na mojo preiskavo preglednosti pogajanj o TTIP. Ne verjamem, da to počne v prizadevanju za neko abstraktno dobro ali etično načelo, ampak da je videl pisanje na zidu; da je zaradi zahtev, ki jih zdaj postavljajo državljani, zahtev, ki jih megafon družbenih in drugih interaktivnih novih medijev postavlja vedno glasneje, bolj neposredno in bolj prodorno, oblikovanje preglednejših in bolj odgovornih struktur in procesov nujno za vsakodnevno poslovanje. Te zahteve evropskih državljanov se seveda nanašajo na vse institucije in agencije EU in ne le na Komisijo.

Preden zaključim svoje pripombe, bi rad naznanil, da v ponedeljek, 11. maja, gostim dogodek o preglednosti lobiranja s prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom in več ključnimi govorniki, med katerimi bi bila organizacija Transparency International zelo dobrodošla.

Uprava EU si še naprej prizadeva zagotoviti visoko raven legitimnosti ljudstva, ki si jo želi. Standardi, ki jih že določa, pogosto presegajo standarde številnih držav članic, vendar si mora še naprej prizadevati za doseganje „zlatega standarda“ integritete, preglednosti in odgovornosti.

Kot Evropejci kljub našim težavam živimo v privilegiranem in naprednem delu sveta, s tem privilegijem in srečo pa je naša dolžnost, da izpolnjujemo najvišje standarde in spodbujamo druge, da storijo enako.

Hvaležna sem ti.