Govor evropskega varuha človekovih pravic
European Movement International:TTIP Briefing z evropskim varuhom človekovih pravic
Bruselj, 29. januar 2015 od 10.00 do 11.30

A. Uvod

Zahvaljujem se vam za povabilo, da vas danes nagovorim v zvezi z mojim sodelovanjem pri čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). Zahvaljujem se zlasti poslancu Evropskega parlamenta Joju Leinenu, predsedniku Mednarodnega evropskega gibanja, za spremljanje našega srečanja lanskega marca z današnjim dogodkom.

Tukaj smo, da si ogledamo rezultate javnega posvetovanja varuhinje človekovih pravic in začrtamo njeno stališče o preglednosti TTIP, kot je opisano v moji odločitvi, ki je bila objavljena 7. januarja 2015.

Zakaj se je varuh človekovih pravic sploh vključil v to razpravo? Kot mnogi veste, varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe zoper institucije EU. Poizvedbe lahko sprožim tudi na lastno pobudo. Ko sem bil izvoljen, sem napovedal, da bom to pristojnost na lastno pobudo uporabil za bolj strateško preiskovanje sistemskih težav v upravi EU. Preiskavi v zvezi s TTIP, ki sem ju začel v zvezi s Svetom in Komisijo, sta bili del vrste strateških preiskav na lastno pobudo, začetih v drugi polovici leta 2014. Druge so zajemale strokovne skupine Komisije, kohezijsko politiko EU, prisilne vrnitve, ki jih usklajuje agencija Frontex, in prijavljanje nepravilnosti.

Zakaj ravno TTIP? Kot veste, je TTIP napovedan kot prelomnica: največji dvostranski sporazum o prosti trgovini v zgodovini; najboljša spodbuda brez zadolževanja v mestu; geostrateškega pomena; ki bo določal standarde za prihodnje regionalne in svetovne trgovinske sporazume. Sporazum TTIP bi lahko v svoji najambicioznejši obliki privedel do čezatlantskega enotnega trga z zavezujočimi pravili na številnih področjih. Glede na morebiten vpliv TTIP na življenja državljanov sem se odločil, da se bom osredotočil na to, kako potekajo pogajanja o tem trgovinskem sporazumu.

Varuh človekovih pravic je seveda le eden od številnih akterjev v široki koaliciji, ko gre za preglednost TTIP: Parlament je bil v ospredju te razprave, prav tako številne organizacije civilne družbe, od katerih so nekatere danes zastopane tukaj.

Sam sem si prizadeval določiti ton preglednosti za preostanek teh pogajanj z oceno postopka in objavo svojega stališča. Ne smemo pozabiti, da so tradicionalne metode vodenja mednarodnih trgovinskih pogajanj, za katere sta značilni zaupnost in omejena udeležba javnosti, slabo opremljene za ustvarjanje legitimnosti, potrebne v tako pomembnih pogovorih. Trgovinski sporazum enaindvajsetega stoletja, ki naj bi postavil standarde za prihodnje regionalne in svetovne trgovinske sporazume, mora izpolnjevati standarde preglednosti enaindvajsetega stoletja in odražati priložnosti, ki jih ponuja današnja tehnologija.

B. Svet in Komisija

Ko sem začel preučevati to področje, me je najprej presenetilo, da Svet ni uradno izdal "pogajalskega mandata", ki ga je podelil Komisiji. To se mi je zdelo težko razumljivo, nenazadnje tudi zato, ker je bil mandat zlahka dostopen na internetu. Svet sem pozval, naj zaradi preglednosti, učinkovite uporabe virov in spodbujanja zaupanja javnosti razmisli o proaktivni objavi mandata, kar je storil 9. oktobra lani.

Hkrati sem začel preiskavo v zvezi s Komisijo in prav to preiskavo bom danes podrobno obravnaval. Ob sklicevanju na Svet pa moram poudariti, da to, kar Komisija počne na tem področju, vpliva tudi na Svet. Zlasti sporočilo Komisije o preglednosti TTIP z dne 25. novembra 2014 bo neposredno vplivalo na Svet, saj bo Komisija z objavo pogajalskih besedil EU v praksi objavila tudi pogajalske mandate, ki jih je določil Svet. (Kot sem pojasnil, je bil mandat TTIP že objavljen, vendar mandati za druga tekoča trgovinska in naložbena pogajanja še niso javni).

Na splošno sem ob začetku preiskave v zvezi s Komisijo pozdravil prizadevanja Komisije, da bi bili ti pogovori pregledni in dostopni. Vendar sem Komisijo spodbudil, naj proaktivno objavlja dokumente in daje na voljo informacije o sestankih.

C. Javno posvetovanje

Zdelo se mi je, da na sliki manjkajo konkretne zamisli javnosti o tem, kaj točno bi Komisija lahko storila za odpravo zaznanega pomanjkanja preglednosti. Zato sem začel javno posvetovanje, na katerega smo prejeli 315 prispevkov in skupaj več kot 6 000 elektronskih sporočil. Priznavam, da se v primerjavi s posvetovanjem Komisije o vprašanju reševanja sporov med vlagateljem in državo (ISDS), kjer je prejela 150 000 odgovorov, 6 000 morda ne zdi tako pomembnih. Vendar me je resnično spodbudilo dejstvo, da si je toliko posameznikov in organizacij vzelo čas, da so izrazili svoje mnenje o tem vprašanju in podali predloge za izboljšave. V veliki večini teh elektronskih sporočil je bil izražen pomislek, da mora biti EU preglednejša, kar zadeva TTIP, zlasti kar zadeva njene stike s predstavniki podjetij. Medtem ko je veliko e-poštnih sporočil vsebovalo podobno vsebino, je ena dama poudarila njihov pomen z besedami: „Ne moremo si dati boljšega mnenja, vendar standardne pritožbe ne pomenijo, da so manj iskrene.“

Poročilo o javnem posvetovanju sem januarja objavila na svoji spletni strani. Prepričan sem, da ste ga vsi podrobno preučili, vendar naj poudarim nekaj ponavljajočih se tem:

Preglednost

Kar zadeva preglednost, je veliko anketirancev pozvalo k proaktivni objavi več dokumentov in informacij o TTIP na spletu. Takšno gradivo bi moralo biti na voljo v najkrajšem možnem času, redno posodobljeno, lahko dostopno in po možnosti v vseh uradnih jezikih EU.

Po drugi strani pa je nekaj anketirancev trdilo, da so ukrepi za preglednost, ki jih je Komisija že sprejela, brez primere in bi lahko ogrozili pogajanja. Drugi so priznali, da morajo nekateri dokumenti ostati zaupni, na primer na področju tarif ali dostopa do trga za storitve in javna naročila.

Več anketirancev je podprlo poziv varuhinje človekovih pravic k javnemu registru dokumentov TTIP s povezavami do javno dostopnih dokumentov. Kot posebej zanimive so bile navedene naslednje kategorije pogajalskih dokumentov: začetni dokumenti o stališču EU, pogajalska stališča pred vsakim krogom pogajanj, prečiščena besedila, podrobni dnevni redi in poročila krogov pogajanj ter seveda končno besedilo sporazuma.

Sodelovanje javnosti

Številni anketiranci so predstavili zamisli za spodbujanje večje udeležbe javnosti, na primer v zvezi s svetovalno skupino za TTIP, katere ustanovitev je bila na splošno dobrodošla. Na javnih posvetovanjih so anketiranci poudarili, kdaj točno želijo, da bi potekala, potrebo po vključitvi premalo zastopanih skupin in pomen zagotavljanja, da se rezultati v celoti odražajo v usmeritvi pogajanj.

Kar zadeva vprašanje vključevanja deležnikov, so anketiranci pozvali k zgodnji objavi časovnih razporedov sestankov in datumov za vsak krog pogajanj. Čeprav so pozdravili novi dokument o trenutnem stanju, so dejali, da potrebujejo podrobnejšo preglednico s stališčem o vsakem poglavju in da mora biti na voljo hitreje kot zdaj.

Kar zadeva sestanke in korespondenco s Komisijo v zvezi s čezatlantskim partnerstvom za trgovino in naložbe, je veliko število odgovorov vzbudilo pomisleke glede domnevne prevlade podjetij na teh sestankih in stikih. Da bi se to obravnavalo, so anketiranci predlagali, naj Komisija objavi seznam vseh sestankov, ki so jih imeli pogajalci z deležniki, ter vsa pisna sporočila v zvezi s pogajanji med Komisijo in deležniki. Nekateri so tudi trdili, da bi morala biti podjetja, ki lobirajo pri institucijah EU v zvezi s čezatlantskim partnerstvom za trgovino in naložbe, zavezana k vpisu v register za preglednost.

D. Mnenje Komisije

Kot je bilo že omenjeno, je Komisija 25. novembra objavila sporočilo o preglednosti TTIP, ki sem ga javno pozdravil. Pozneje tistega tedna mi je Komisija poslala svoj odgovor na mojo preiskavo na lastno pobudo. Obljubil je, da bo:

· Objaviti in redno posodabljati seznam dokumentov TTIP, ki se posredujejo Parlamentu in Svetu.

Začeti spraševati organizacije, ki komisarju, pristojnemu za TTIP, predložijo pisne dokumente, če se strinjajo z objavo takih dokumentov.

· Objaviti informacije o vseh sestankih članov Komisije, članov kabineta ali generalnih direktorjev z organizacijami in samozaposlenimi osebami o pomembnih vprašanjih.

Komisija je tudi izjavila, da je pripravljena preučiti, ali bi bilo mogoče te korake sčasoma razširiti na druga pogajanja.

E. Odločitev varuha človekovih pravic

Po analizi odgovorov na javno posvetovanje in mnenja Komisije sem svoje stališče predstavil v sklepu, ki smo ga objavili v začetku tega meseca, 7. januarja 2015. Naj izpostavim glavne ugotovitve:

Boljši dostop javnosti do pogajalskih dokumentov

V zvezi z dostopom javnosti do pogajalskih dokumentov sem jasno povedal, da varuh človekovih pravic ne poziva k popolni preglednosti. Komisija mora ustvariti okvir, v katerem se bo lahko učinkovito pogajala z ZDA o TTIP, da bi zagotovila najboljši možen dogovor za Unijo in njene državljane. To lahko pomeni, da lahko Komisija upravičeno ohrani zaupnost nekaterih informacij in dokumentov, vsaj v nekaterih fazah pogajanj.

Vendar morajo biti izjeme od splošnega načela razkritja ustrezno pojasnjene in utemeljene. Pravica državljanov EU do dostopa javnosti do dokumentov, ki jih hranijo institucije EU, je navsezadnje temeljna pravica. Ta pravica poglablja demokratično naravo EU in njenih institucij.

Zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov je pogosto tudi praktično smiselno! Slišal sem, da so ljudje, vključeni v pogajanja o TTIP, obžalovali, da so razpravo zaznamovale napačne informacije in da bi morali ljudje odločati na podlagi dejstev. To se mi zdi dobra zamisel. Torej, dajmo javnosti dejstva tako, da jim omogočimo dostop do dokumentov, ki jih vsebujejo.

Komisija si je od vsega začetka prizadevala storiti prav to. Prvič je dala na voljo nekatere kategorije pogajalskih dokumentov, vključno z vrsto začetnih pogajalskih stališč EU. Komisija je v svojem sporočilu z dne 25. novembra napovedala, da bo objavila vsa pogajalska besedila EU, ki jih deli z državami članicami in Parlamentom.

Da bi uresničila to zavezo z dne 25. novembra, je komisarka Malmström 7. januarja letos objavila prvi sklop dokumentov. Navdušena sem bila nad dejstvom, da so se vsa vprašanja, ki so jih novinarji postavili na tiskovni konferenci, ki je sledila, nanašala na vsebino dokumentov. Tako bi moralo biti in mislim, da je varuh človekovih pravic skupaj z drugimi akterji, ki so pozivali k preglednosti TTIP, pripomogel k temu.

Glede na to, kaj je na kocki v teh pogovorih, je pomembna vsebina. Bolj kot bodo pogajanja pregledna, bolj bo javnost lahko zagotovila smiseln prispevek. Javnost mora biti sposobna spremljati napredek teh pogovorov in prispevati k oblikovanju njihovega izida.

Med nadaljevanjem pogajanj bodo vse pomembnejša prečiščena besedila, ki vsebujejo stališča EU in ZDA. V odgovorih na javno posvetovanje varuhinje človekovih pravic je bil pojasnjen pomen, ki ga deležniki pripisujejo takim dokumentom. Zato je prvi predlog, ki sem ga predstavil v svoji odločitvi, da Komisija obvesti ZDA o pomenu dajanja skupnih pogajalskih besedil na voljo javnosti EU pred dokončnim oblikovanjem sporazuma TTIP. Komisija bi morala tudi obvestiti ZDA, da je treba utemeljiti vsako zahtevo ZDA, da se določen dokument ne razkrije. Ni dovolj, da ZDA rečejo: "Nezadovoljni bomo, če boste razkrili ta dokument." Drugačna obravnava bi pomenila, da bi imele ZDA neomejen veto na razkritje katerega koli takega dokumenta, ki ga ima Komisija.

Jasno je, da bi zgodnja objava skupnih pogajalskih besedil pogajalcem omogočila pravočasne povratne informacije v zvezi z deli sporazuma, ki povzročajo posebne težave. Zagotovo je bolje, da se takšne težave prej kot slej naučimo, da jih bo mogoče učinkovito reševati.

Podobno je bilo rečeno, da bi morali kritiki TTIP počakati, dokler ne vidijo besedil, pripravljenih v poznejši fazi pogajanj, preden se odločijo. Pošteno, vendar bi morala biti javnost sposobna oblikovati ta sporazum in pravočasno prispevati. Državljani ne bodo sprejeli soočenja s praktično dokončno različico sporazuma, ki ga ne morejo več oblikovati.

Priznati pa moramo posebno demokratično odgovornost poslancev Evropskega parlamenta pri nadzoru pogajanj v imenu njihovih volivcev. Komisija in Svet sta se, upajmo, naučila iz tega, kar se je zgodilo pred dvema letoma s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju (ACTA).

Proaktivnejše razkrivanje dokumentov

Moja odločitev obširno obravnava potrebo po bolj proaktivnem razkritju dokumentov. Povedano preprosto, namen ustreznih predlogov je olajšati življenje Komisije. Nenazadnje obstaja velik javni interes za dokumente, ki so rezultat pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe. Državljani se vse bolj zavedajo, da bo TTIP oblikoval pravila, ki bodo nanje vplivala podobno kot zakonodaja.

Komisija je v sporočilu z dne 25. novembra 2014 napovedala, da bo redno objavljala in posodabljala seznam dokumentov TTIP, ki se posredujejo Parlamentu in Svetu. To bo storila prek svojega namenskega spletišča o trgovinski politiki. Pozdravil sem to napoved in močno spodbujam Komisijo, naj zagotovi, da bo seznam izčrpen.

Bolj uravnoteženo in pregledno sodelovanje javnosti

Preglednost ni pomembna le z vidika demokratične odgovornosti. Omogoča udeležbo državljanov z zagotavljanjem dostopa do informacij. V okviru TTIP lahko javnost pomaga oblikovati končni sporazum le, če je med celotnim postopkom obveščena in tako pooblaščena, da k njemu pravočasno prispeva.

Komisija si je dejavno prizadevala za večjo udeležbo javnosti v zvezi s TTIP. Proaktivni ukrepi za preglednost, ki jih je sprejela, kot je objava dokumentov o začetnih stališčih, prav tako spodbujajo učinkovito sodelovanje.

Moja odločitev vsebuje številne predloge za spodbujanje uravnotežene in pregledne udeležbe javnosti. Komisija bi morala na primer razširiti svoje nedavno napovedane obveznosti glede preglednosti v zvezi s sestanki s poklicnimi organizacijami ali samozaposlenimi osebami na ravni direktorja, vodje enote in pogajalca. Pomembna je tudi vsebina tega, o čemer zastopniki interesov razpravljajo s Komisijo, in dokumenti, ki jih izmenjajo z njo. Komisija je sama potrdila, da so prosilci za dostop do dokumentov TTIP izrazili precejšnje zanimanje za poročila o sestankih in korespondenco z industrijo. V odgovor na moj predlog v zvezi s tem je Komisija napovedala, da je pripravljena vprašati poslovne organizacije, lobistične skupine ali nevladne organizacije, ki članu Komisije, odgovornemu za pogajanja o TTIP, predložijo dokumente, ali se dokument (ali njegova nezaupna različica) lahko objavi. Menim, da bi morala Komisija storiti še več in potrditi, da bodo vsi prispevki objavljeni, razen če pošiljatelj navede utemeljene razloge za zaupnost in predloži nezaupni povzetek za objavo. Poleg tega bi morala Komisija proaktivno objavljati dnevne rede sestankov in zapisnike sestankov o TTIP s poslovnimi organizacijami, lobističnimi skupinami ali nevladnimi organizacijami.

Komisijo sem prosil, naj do 6. marca 2015 pove, kako in kdaj bo izvedla vsak predlagani ukrep.

F. Sklepna ugotovitev

Ko sem začel javno posvetovanje, sem anketirance prosil, naj pojasnijo, kakšen bi bil po njihovem mnenju učinek večje preglednosti na TTIP. Anketiranci so menili, da je ta učinek večinoma pozitiven, saj sega od večje legitimnosti, večjega zaupanja, izobražene razprave in boljšega vsebinskega dogovora.

Zavedam se argumentov, da bi glede na zapletenost vprašanj, povezanih s TTIP, večja preglednost lahko povzročila zmedo in nesporazume med državljani. Take trditve so po mojem mnenju zelo zgrešene. Edini učinkovit način za preprečevanje zmede in nesporazumov v javnosti je večja preglednost in večja proaktivna prizadevanja za obveščanje javnosti.

Širše gledano, če je javnost v zvezi s TTIP prepričana, da je bila (i) obveščena o dejstvih; (ii) pooblaščeni za razumevanje, kaj je na kocki; in (iii) če bo Unija lahko sporočila svoje pomisleke, vprašanja in predloge ter prejela utemeljen odgovor, se bosta okrepila demokratičnost in legitimnost Unije ter zaupanje v njene institucije.

V to sem bil prepričan, ko sem prebral nekaj elektronskih sporočil, ki so nam bila poslana, ko smo 6.000 anketirancev obvestili o odločitvi varuha človekovih pravic. Naj vam preberem samo enega od komentarjev:

„Mnogim se zahvaljujem, da ste mi posredovali to poročilo. Če bi se priporočila, ki jih vsebuje, izvajala, bi to pomenilo velik preskok (naprej) v smislu odgovornosti in preglednosti (...). Dejstvo, da je bila preiskava najprej izvedena, je samo po sebi najbolj pomirjujoče.“

Veselim se vaših vprašanj, spoznanj in povratnih informacij ter informirane razprave.