Uvod

Gospod predsednik, rad bi se zahvalil vam in vsem članom vašega odbora za to priložnost, da vam na kratko predstavim posebno poročilo, ki sem ga Parlamentu predložil maja na podlagi našega soglasja, da moram nastopiti pred vami vsakič, ko predložim posebno poročilo.

Ni mi treba porabiti veliko vašega časa, saj je prišlo do pozitivnega razvoja v zvezi z vsebinskim vprašanjem, izpostavljenim v poročilu, o katerem boste obveščeni na podlagi pisma komisarja McCreevyja z dne 11. julija.

Namen in pomen posebnih poročil varuha človekovih pravic

Kot je bilo poudarjeno v letnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic za leto 1998, je možnost predložitve posebnega poročila Evropskemu parlamentu neprecenljiva vrednost za delo varuha človekovih pravic.

Posebna poročila so tako pomembna zato, ker so tako rekoč zadnje orožje varuha človekovih pravic. Institucija varuha človekovih pravic, ki se je razširila po vsej Evropi in tudi po svetu, nima pristojnosti za sprejemanje pravno zavezujočih odločitev. To se ne sme obravnavati kot slabost.

Brez pooblastila za sprejemanje pravno zavezujočih odločitev so lahko postopki varuha človekovih pravic prožnejši od postopkov sodišča, uporabljena merila pa so lahko širša, s čimer se državljanom zagotovi dejanska izbira med sodnim in izvensodnim pravnim sredstvom, od katerih ima vsak različne značilnosti in prednosti.

Varuh človekovih pravic se opira na prepričevanje, sposobnost prepričevanja z utemeljenimi argumenti ter občasno na oglaševanje in moč javnega mnenja.

Izjemno majhno število posebnih poročil, ki jih je Evropski varuh človekovih pravic predložil Parlamentu – 13 v 11 letih – je dokaz sodelovalnega pristopa, ki so ga institucije in organi Skupnosti sprejeli v veliki večini primerov.

Del ozadja tega sodelovanja pa je obstoj pristojnosti za pripravo posebnega poročila Parlamentu. Zlasti pri pripravi osnutka priporočila lahko varuh človekovih pravic ob zavedanju, da je naslednji korak lahko posebno poročilo, zadevno institucijo ali organ pogosto prepriča, da spremeni svoje stališče.

Posebna poročila zato ne bi smela biti predstavljena prepogosto, temveč le v zvezi s pomembnimi zadevami, o katerih bi lahko Parlament pomagal prepričati zadevno institucijo ali organ, da spremeni svoje stališče.

Evropski parlament je kot politični organ suveren pri obravnavi posebnih poročil varuha človekovih pravic, kar zadeva njegove postopke ter vsebino njegovega pristopa in ukrepov.

Vendar upam, da bo Parlament pri obravnavi posebnega poročila vedno upošteval, da je pravica, da se obrne na varuha človekovih pravic, skupaj s pravico, da naslovi peticijo na Evropski parlament, temeljna državljanska pravica. Iz razlogov, ki sem jih pojasnil, so posebna poročila in odziv Parlamenta nanje temelj, ki podpira delo varuha človekovih pravic.

289/2005/GG

Zdaj se obračam na posebno poročilo, ki sem ga Parlamentu predstavil 30. maja letos, po moji preiskavi primera 289/2005/GG.

Ozadje zadeve je, da je pritožnik ponujal storitve športnih stav v Spodnji Saški, ki je del Nemčije. Trdil je, da so mu nemški organi naložili, naj preneha ponujati te storitve, zaradi česar je moral zapreti svoje podjetje.

Po mnenju pritožnika je ravnanje nemških organov kršilo pravo EU na splošno in zlasti svobodo opravljanja storitev. Aprila 2004 je pritožnikov odvetnik zato pri Evropski komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve proti Nemčiji.

Pritožnik je v svoji pritožbi, ki jo je vložil januarja 2005, v bistvu trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegove pritožbe zaradi kršitve. Trdil je, da je hiter odziv Komisije nujno potreben, ker je utrpel škodo, ker ni mogel opravljati svoje dejavnosti.

Komisija je v svojem mnenju v bistvu trdila, da običajni enoletni rok za obravnavo pritožb zaradi kršitev, določen v njenem "Sporočilu Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti" iz leta 2002, v tem primeru ne velja.

Po mnenju Komisije je bil primer izjemen, ker je vključeval težko oceno upravičenosti in sorazmernosti zadevnega nacionalnega ukrepa.

V takih okoliščinah se je Komisija zavezala, da bo „pisno obvestila pritožnika“. To je bilo v tem primeru storjeno v dopisu, ki ga je Komisija 30. maja 2005 poslala pritožniku.

Komisija mi je predložila kopijo tega dopisa, v katerem je bilo navedeno, da „intenzivno“ obravnava pritožnikovo pritožbo in druge pritožbe v zvezi s storitvami športnih stav v Nemčiji.

Kar zadeva časovni okvir, je bilo v dopisu navedeno, da „zaradi posebnih postopkovnih rokov za preiskave Komisije v zvezi s kršitvami Pogodbe stališča Komisije verjetno ni mogoče pričakovati v bližnji prihodnosti“.

Ta "obrazložitev" se ni nanašala na posebne okoliščine, ki bi upravičevale preiskavo Komisije, ki presega običajni enoletni rok.

Poleg tega je Komisija sama poudarila, da ji je sodba Sodišča z dne 6. novembra 2003 v zadevi C-243/01 (Gambelli in drugi) zagotovila smernice za presojo takih pritožb. Vendar je do takrat, ko mi je Komisija dala svoje mnenje, minilo več kot 1 ½ let od izreka te sodbe.

Opozoril sem tudi, da čeprav je Komisija trdila, da mora opraviti težko oceno upravičenosti in sorazmernosti zadevnega nacionalnega ukrepa, ni imela stikov z nemškimi organi. Težko mi je bilo razumeti, kako bi Komisija lahko presodila upravičenost in sorazmernost upoštevnih določb nemškega prava, ne da bi od nemških organov zahtevala vsaj informacije in pojasnila glede preudarkov, na katerih temeljijo te določbe.

Ker je bila razlaga Komisije o zamudi pri obravnavi zadeve neustrezna, sem julija 2005 pripravil osnutek priporočila, da:

Komisija bi morala pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve obravnavati skrbno in brez nepotrebnega odlašanja.

Komisija mi je 5. januarja 2006 poslala podrobno mnenje o osnutku priporočila.

Komisija se je v bistvu omejila na navedbo, (i) da je po njenem mnenju pritožba „zelo politično občutljiva in sporna“ ter (ii) da je za odločitev o začetku postopka za ugotavljanje kršitev potrebna podpora kolegija komisarjev in da Komisija take odločitve ni mogla sprejeti.

Ta odziv se mi je zdel nezadovoljiv. Čeprav ima Komisija v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti diskrecijsko pravico, mora po mojem mnenju pritožbo zaradi neizpolnitve obveznosti obravnavati v razumnem roku.

Prav tako sem menil, da je zadeva sprožila pomembno načelno vprašanje, ki ga je treba predložiti Parlamentu, in sicer vprašanje, ali ima Komisija pravico za nedoločen čas odložiti obravnavo pritožb, ki se nanašajo na kršitev prava Skupnosti s strani države članice, ker ne more doseči političnega soglasja o tem, kako ravnati.

Ker od Komisije nisem prejel nobenih dodatnih informacij, sem maja 2006 Parlamentu predložil posebno poročilo.

Nato sem se 4. julija srečal s komisarjem McCreevyjem v okviru programa srečanj s posameznimi komisarji, da bi razpravljali o novem notranjem postopku Komisije za odzivanje na preiskave varuha človekovih pravic.

Kot je pojasnjeno v mojem letnem poročilu za leto 2005, je bila zamisel gospe Wallström pri oblikovanju novega postopka Komisije dati posameznim komisarjem večjo odgovornost za zadeve, hkrati pa ohraniti dragoceno vlogo generalnega sekretariata.

Na srečanju s komisarjem McCreevyjem smo razpravljali o tem posebnem primeru. Komisar me je obvestil, kot je obvestil tudi vas, gospod predsednik, da se je Komisija odločila Nemčiji 4. aprila poslati uradni opomin. Zaradi nadzora znotraj Komisije mi to dejstvo ni bilo sporočeno, preden je bilo moje posebno poročilo predloženo temu parlamentu 30. maja.

Z veseljem sem izvedel, da je Komisija že ukrepala, kot sem priporočil, da bi odpravila nepravilnost.

Menim, da uspešna rešitev te zadeve ponazarja vrednost vloge varuha človekovih pravic pri spodbujanju dobrega upravljanja v postopku za ugotavljanje kršitev in koncepta večje odgovornosti posameznih komisarjev za zadeve.

Podpora Evropskega parlamenta in zlasti tega odbora je bila in je še vedno nepogrešljiva za delo varuha človekovih pravic.

V zvezi s tem, gospod predsednik, upam, da mi boste dovolili, da na kratko omenim zahtevo, ki sem jo naslovil na predsednika Parlamenta za nekatere spremembe statuta varuha človekovih pravic.

Statut na splošno še naprej zagotavlja dober okvir za preiskave varuha človekovih pravic in učinkovito sodelovanje z institucijami za spodbujanje dobrega upravljanja in boj proti nepravilnostim, kot je razvidno iz primera, ki sem vam ga danes predstavil. Spremembe statuta, ki jih predlagam, so zato omejene tako po številu kot po obsegu.

Z zadovoljstvom sem izvedel, da bo imel ta odbor priložnost podati mnenje o predlogih, saj smo po mojem mnenju partnerji v stalnih prizadevanjih za zagotovitev, da lahko državljani in prebivalci Unije učinkovito uživajo svoje pravice v skladu z zakonodajo Skupnosti, vključno s pravico do dobrega upravljanja, na vseh ravneh Unije.

Gospod predsednik, zahvaljujem se vam in članom Odbora za vašo pozornost in se veselim vašega mnenja.