# Govor evropskega varuha človekovih pravic – govor evropskega varuha človekovih pravic Jacoba Södermana v Evropskem parlamentu ob predstavitvi njegovega letnega poročila za leto 1998
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 1999-04-15T00:00+02:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/speech/sl/291)
---
Gospod predsednik, spoštovani poslanci Evropskega parlamenta !

Dovolite mi, da najprej povem, kako hvaležen sem za priložnost, da nagovorim Evropski parlament v zvezi z mojim letnim poročilom za leto 1998. To je četrto letno poročilo evropskega varuha človekovih pravic in zadnje, ki bo predstavljeno v tem zakonodajnem obdobju.


**Rezultati za leto 1998**

Ko je Parlament obravnaval letno poročilo za leto 1997, so nekateri kritični glasovi nakazovali, da je bil varuh uspešen le v majhnem odstotku primerov. To stališče je bilo sprejeto na podlagi vseh prejetih pritožb, vključno s tistimi, ki so bile zunaj mandata. Menim, da ta način presojanja rezultatov varuha človekovih pravic ni resnično pravičen. V zvezi s pritožbo, ki je zunaj pristojnosti, ni treba storiti veliko, razen svetovanja pritožniku ali prenosa pritožbe na pristojni organ. To smo storili v skoraj 80 % takih primerov, tako da nas državljani, katerih pritožbe so zunaj mandata, običajno ne pustijo praznih rok, zlasti če gre za njihove pravice v skladu z zakonodajo Skupnosti.


V številnih primerih bi lahko pritožbo hitro in učinkovito obravnaval varuh človekovih pravic ali podoben organ (kot je odbor za peticije) na nacionalni ravni. Zato poskušamo dosledno spodbujati zamisel, da je treba te izvensodne organe spodbujati in jim pomagati pri obravnavi pritožb evropskih državljanov v zvezi z zakonodajo Skupnosti. Čeprav so bili izraženi pozivi k razširitvi mandata evropskega varuha človekovih pravic, da bi lahko obravnaval tudi pritožbe proti nacionalnim organom, zlasti v primerih v zvezi s prostim gibanjem, še vedno menim, da je bolje vzpostaviti učinkovit sistem sodelovanja z nacionalnimi varuhi človekovih pravic in podobnimi organi ter obvestiti evropske državljane, da v vsaki državi članici obstaja izvensodni organ, ki jim lahko pomaga v sporih z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi upravami glede njihovih pravic po pravu Skupnosti. Zato sem se zavezal, da si bom še bolj prizadeval za uspeh na tem področju v letu 1999.


Leta 1998 je urad varuha človekovih pravic prejel 1372 novih pritožb v primerjavi s 1181 leta 1997 in 842 leta 1996. Z obrazloženim sklepom smo zaključili tudi 185 preiskav (v primerjavi s 101 v letu 1997). V 45 % teh primerov je institucija zadevo rešila, našla sporazumno rešitev ali zadevo zaključila s kritično pripombo. V letih 1997 in 1996 sta bili primerljivi številki 40 % in 35 %. V letu 1998 v 52 % primerov, v katerih je bila opravljena preiskava, niso bile ugotovljene nepravilnosti. Ugotovitev, da ni bilo nepravilnosti, ni vedno negativen rezultat za pritožnika. Institucija ali organ mora pritožniku pojasniti svoje ravnanje in mu v nekaterih primerih celo uspe prepričati, da je ravnal pravilno.


Vedno je potrebno, da urad varuha človekovih pravic pozorno spremlja rezultate z vidika državljanov. Čeprav je bil dosežen precejšen napredek, je treba na tem področju še veliko storiti. Temu se lahko posveti več pozornosti, saj se lahko obdobje ustanovitve urada varuha človekovih pravic kmalu zaključi in se lahko nato v celoti osredotoči na obravnavo pritožb.


Prav tako je pomembno voditi evidenco o času, potrebnem za obravnavo pritožb. V zvezi s tem smo si zastavili dva cilja. Prvi je, da se o dopustnosti pritožb odloči v enem mesecu. Druga je, da bi bilo treba preiskavo pritožbe običajno zaključiti z obrazloženim sklepom v enem letu. Zdi se, da je prvi cilj povsem mogoče doseči in vzdrževati. Nimamo pritožb, dokler ne bo sprejeta odločitev o dopustnosti iz lanskega leta. Vendar je treba storiti še več, da bi dosegli drugi cilj. Zaenkrat imamo še 30 nerešenih zadev iz leta 1997.


Izjemno pomembno je odpraviti zaostanke v primerih, ko preiskava traja več kot eno leto. Moje izkušnje so, da se lahko zaostanki pri pritožbah zlahka spremenijo v stalno značilnost urada varuha človekovih pravic, razen če se problem ob pojavu odločno obravnava. Zato še vedno upam, da bo z dodatnimi sredstvi, ki so na voljo od naslednjega julija, v prihodnosti dosežen ambiciozen cilj zaključka pritožb po preiskavi v enem letu.


**Rezultati sodelovanja z Evropskim parlamentom**

Ker bi danes lahko bila zadnja priložnost v tem zakonodajnem obdobju za razpravo o našem medsebojnem sodelovanju v Odboru za peticije in z Evropskim parlamentom, je morda pravi trenutek, da poskusimo povzeti, kaj smo skupaj dosegli do zdaj.


Prvič, dosegli smo prakso sodelovanja pri obravnavi pritožb in peticij, ki je bila opisana v letnih poročilih obeh organov. Poleg tega smo s poročili Odbora o letnih poročilih varuha človekovih pravic razvili ploden dialog, začenši s prvim poročilom gospe Ahern, s poročili gospoda Papakyriazisa, gospoda Newmana in letošnje gospe de Esteban[(1).](#(1)){#Footnote1} Na primer, poziv iz Papakyriazisovega poročila k jasni opredelitvi pojma "nepravilnost" me je pripeljal do tega, da sem ponudil opredelitev v letnem poročilu za leto 1997. Po poročilu gospoda Newmana v imenu Odbora za peticije je Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri je pozdravil opredelitev[(2).](#(2)){#Footnote2} Praksa nemotenega in učinkovitega ravnanja s poročili varuha človekovih pravic v Evropskem parlamentu je bila zdaj ustrezno in formalno vzpostavljena z uskladitvijo poslovnika Parlamenta s statutom varuha človekovih pravic in z izrecno določitvijo, da pristojni odbor (tj. Odbor za peticije) obravnava letna in morebitna posebna poročila varuha človekovih pravic[(3).](#(3)){#Footnote3}


Drugič, preiskava na lastno pobudo o dostopu javnosti do dokumentov, ki jo je Odbor podprl s poročilom gospe Thors in Evropskega parlamenta[(4),](#(4)){#Footnote4} je vse zadevne institucije in organe Skupnosti spodbudila k sprejetju pravil o dostopu javnosti do dokumentov, razen Sodišča. Nedavno smo pisali Evropski centralni banki in jo vprašali, ali je že sprejela pravila o dostopu javnosti do dokumentov.


Tretjič, rad bi omenil zamisel o kodeksu dobrega upravnega ravnanja, ki je bil prvič omenjen v poročilu gospoda Perryja o dejavnostih Odbora za peticije za obdobje 1996-7 in podprt v poročilu gospoda Newmana o letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 1997. Zdi se verjetno, da se bo tak kodeks kmalu uresničil, saj je Evropska komisija v prvi obravnavi sprejela osnutek, preden so komisarji odstopili. Nova Komisija ima seveda možnost, da osnutek še izboljša, preden ga sprejme.


Četrtič, uspeli smo izboljšati upravni postopek, ki ga Evropska komisija uporablja kot varuhinja Pogodbe pri obravnavi pritožb ali peticij evropskih državljanov. Postopek je zaradi tega postal bolj odprt in učinkovit, vendar je treba opraviti še nekaj korakov, preden bo državljan obravnavan kot stranka v tem postopku.


Na koncu naj omenim nekaj splošnih statističnih podatkov o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic od leta 1995, ki jih Odbor za peticije nadzoruje pri obravnavi letnih poročil. Do konca marca 1999 so se preiskave začele v 624 primerih (vključno s petimi preiskavami na lastno pobudo); Zaključenih je bilo 441 preiskav, vključno z naslednjimi pozitivnimi ugotovitvami za pritožnika:


- institucija je v zadovoljstvo pritožnika rešila 94 primerov;


- 7 primerov je bilo zaključenih s sporazumno rešitvijo;


- V 89 primerih je bila izdana kritična pripomba, da bi se izognili ponovitvi nepravilnosti;


- pet preiskav je privedlo do osnutka priporočila, od katerih je zadevna institucija sprejela dve, ena je privedla do posebnega poročila Parlamentu (dostop javnosti do dokumentov), dve pa še potekata.


Prav tako bi rad povedal nekaj besed o nedavnih razkritjih in obtožbah o goljufijah in korupciji v upravi EU, zlasti v Evropski komisiji. Moje poklicne izkušnje kažejo, da je zaradi odprte uprave večino primerov goljufij in korupcije zelo težko izvesti in zelo enostavno odkriti. Po drugi strani pa zaprta uprava, ki svoje poslovanje opravlja s tajnimi sestanki ter hrambo tajnih spisov in dokumentov, natančno opisuje temačne okoliščine, ki omogočajo razcvet goljufij in korupcije. Odprtost je torej učinkovito orodje za preprečevanje goljufij in korupcije ter boj proti njima.


V sedanji upravni praksi še vedno obstaja staromodno načelo pretirane hierarhije. Menim, da to načelo, kadar se uporablja, vodi v pomanjkanje motivacije med osebjem, ki resnično sodeluje z državljani. Poleg tega olajšuje vse vrste nepravilnosti, saj ustrezno delujoče osebje ne more izraziti svojih pomislekov glede dejavnosti svoje institucije. Če javni uslužbenec ne more govoriti in pisati o svojem vsakdanjem delu brez soglasja nadrejenih, to ne spodbuja motiviranega in zdravega vzdušja na delovnem mestu. Tako bi večja preglednost in manj zastarela hierarhija dali več motivacije osebju in prihranili številne težave uprave EU.


Za izboljšanje preglednosti je bistveno, da se nova uredba o dostopu javnosti do dokumentov v skladu z Amsterdamsko pogodbo sprejme takoj, ko bo to mogoče. Vsebovati mora sodobna in celovita načela na tem področju.


Bistveno je tudi, da statut evropskega varuha človekovih pravic vsebuje jasno določbo, ki varuhu človekovih pravic daje pravico do vpogleda v vse potrebne spise in dokumente, če se želimo izogniti nepotrebnim in dolgotrajnim sporom z institucijami.


Zadovoljen sem, da Odbor za peticije podpira mojo pobudo v zvezi s tem vidikom v poročilu gospoda De Estebana. Upam, da bo to stališče potrdil Evropski parlament.


Gospod predsednik!


Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem institucijam in organom Skupnosti za še eno leto konstruktivnega sodelovanja. Zlasti želim nagovoriti Komisijo in njeno odgovorno članico Anito GRADIN ter se ji zahvaliti za njeno trdno in stalno zavezanost odprti in odgovorni upravi.


Zahvaljujem se tudi predsedniku Odbora za peticije gospodu FONTANI in vsem članom Odbora za podporo in sodelovanje pri stikih z uradom varuha človekovih pravic. Posebna zahvala gre gospe DE ESTEBAN za njeno strokovno in kompetentno delo pri pripravi poročila, ki je zdaj pred vami.


Gospod predsednik, poslanci Evropskega parlamenta, hvala za vašo pozornost.

*** ** * ** ***

[(1)](#Footnote1){#(1)} Ahernovo poročilo, A4-0176/96; Poročilo Papakirijazisa, A4-0211/97; Newmanovo poročilo, A4-0258/98.

[(2)](#Footnote2){#(2)} UL 1998, C 292/168.

[(3)](#Footnote3){#(3)} Glej poročila Odbora za poslovnik, preverjanje veljavnosti mandatov poslancev in imuniteto A4-0416/97 (poročevalec g. Crowley), sprejeta 16. julija 1998; A4-0016/99 (poročevalec g. Voggenhuber).

[(4)](#Footnote4){#(4)} Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po preiskavi na lastno pobudo o dostopu javnosti do dokumentov (616/PUBAC/F/IJH), 1998 UL C 44/9; Thorsovo poročilo A4-0265/98, resolucija Evropskega parlamenta, UL 1998, C 292/170.