Spoštovana predsednica Sophie Wilmès, spoštovani poslanci,

Dobro jutro in hvala, da ste me povabili na to pomembno razpravo.

Pravno državo pogosto opisujemo kot temeljno vrednoto Evropske unije. In prav je tako. Podpira našo demokracijo, varuje temeljne pravice in zagotavlja dobro upravljanje. Zagotavlja okvir, prek katerega se pooblastila izvajajo pravično in pregledno. Predvsem pa državljanom omogoča, da zaupajo svojim vladam, pravnim sistemom in javnim upravam.

Kot pa vsi vemo, se pravna država ne bo branila. Potrebna je stalna pozornost in aktivna zaščita. Prav pri tem imajo ključno vlogo institucije, kot so uradi varuha človekovih pravic.

Varuhi človekovih pravic so že od samega začetka tesno povezani z vzpostavitvijo in krepitvijo demokracije in pravne države, ki so bili ustanovljeni za nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil in varovanje človekovih pravic.

Vzemimo za primer Portugalsko, kjer je bila institucija varuha človekovih pravic ustanovljena kmalu po ponovni vzpostavitvi demokratične vladavine, saj je bila postrevolucionarna in celo predustavna institucija.

Varuh človekovih pravic opravlja dve bistveni funkciji: prvič, delujejo kot neodvisen nadzor nad vlado in javno upravo; in drugič, državljanom zagotavljajo dostopno zaščito pri stikih z javnimi organi.

Sodišča ostajajo glavni varuhi zakonitosti, vendar sodstvo samo ne more zapolniti vseh vrzeli, zlasti v času hitrih tehnoloških sprememb, političnih sprememb in vse večjih pričakovanj javnosti.

Na tej točki imajo varuhi človekovih pravic ključno dopolnilno vlogo. Z nadzorom nad upravnimi ukrepi in varstvom pravic posameznikov prispevajo k pravičnemu in preglednemu izvajanju javnih pooblastil ter spoštovanju temeljnih pravic.

Moja vloga evropske varuhinje človekovih pravic je preprečevati in odpravljati nepravilnosti, spodbujati dobro upravljanje in podpirati pravno državo po vsej Uniji. Ne morem izdajati zavezujočih odločitev, vendar si s svojim delom, ki vedno temelji na trdnih in neodvisnih razlogih, prizadevam zagotoviti, da institucije, agencije in organi EU delujejo pregledno, pravično in odgovorno.

Velik del razprave o pravni državi se upravičeno osredotoča na države članice. Vprašati pa se moramo tudi: Kako institucije EU spoštujejo ta načela?

EU pričakuje, da bodo države članice spoštovale načelo pravne države, in ima orodja za njegovo izvrševanje. Da pa bi bila EU verodostojna, mora dajati zgled. Vadi to, kar pridiga. Preglednost povpraševanja? Bodite transparentni. Pričakujte pravičnost? Bodi pravičen. Poziv k prevzemanju odgovornosti? Prevzemi odgovornost. Le tako si lahko pridobi resnično zaupanje – doma in v tujini.

Kako bomo to uresničili?

Evropski varuh človekovih pravic je pomemben deležnik. Moj urad varuje pravo EU, temeljne pravice in dobro upravljanje. Državljani, podjetja in organizacije se obrnejo na nas, kadar menijo, da je institucija EU ravnala nepošteno ali nezakonito.

Sodišča izvršujejo zakonodajo, da, vendar ne morejo obravnavati vseh vprašanj, ki vplivajo na državljane v njihovih vsakodnevnih odnosih z institucijami EU.

To je moč varuha človekovih pravic. Naši fleksibilni postopki nam omogočajo, da presežemo zakon. Premikamo pretekle formalnosti, da bi ponovno vzpostavili pravičnost, integriteto in zaupanje

Dovolite mi, da ponazorim.

Sodišče je lani preučilo, kako Svet EU in Evropska komisija obravnavata zahteve za dostop do zakonodajnih dokumentov. Sodišče je ugotovilo, da obe instituciji nista izpolnjevali visokih standardov preglednosti, ki jih zahteva sodna praksa. Pozvali smo jih, naj proaktivno razkrijejo zakonodajne dokumente in omejijo zavrnitev dostopa na resnično izjemne primere.

V Uniji, ki temelji na pravni državi, mora biti preglednost pravilo in ne izjema. Brez preglednosti je odgovornost oslabljena. Brez odgovornosti se zaupanje javnosti neizogibno zmanjšuje.

Kar zadeva preglednost, še en velik del mojega dela spodbuja institucije EU k večji odprtosti in doslednosti pri sprejemanju odločitev, zlasti kadar te odločitve vplivajo na pravice državljanov.

Pravkar smo izdali odločitev o tako imenovani zadevi Omnibus. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do nepravilnosti zaradi številnih postopkovnih pomanjkljivosti pri tem, kako je Evropska komisija pripravljala nujne zakonodajne predloge.

Zavedamo se, da se mora biti Komisija sposobna hitro odzvati na različne razmere, zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah. Vendar mora zagotoviti, da bosta odgovornost in preglednost še naprej del njenih zakonodajnih postopkov in da bodo njeni ukrepi jasno pojasnjeni državljanom.

V prihodnosti je treba najti boljše ravnovesje med prožno in prožno upravo ter zagotavljanjem minimalnih postopkovnih standardov za pripravo zakonodaje. Glede na prihodnjo revizijo smernic za boljše pravno urejanje menim, da bi morala Komisija izboljšati svoja pravila, da bi priprava nujne zakonodaje ostala pregledna, vključujoča in podprta z dokazi.

Bistvo pravne države je zaščita posameznikov, zlasti tistih z manjšo močjo, pred nepoštenim ali nepravičnim obravnavanjem s strani odgovornih.

Zato je evropski varuh človekovih pravic ključen tudi pri zagotavljanju, da institucije EU spoštujejo temeljne pravice državljanov: od zaščite žvižgačev do praks zaposlovanja ali preučevanja, kako se uporabljajo sredstva EU, da se prepreči poraba denarja na načine, ki kršijo temeljne pravice. 

Sodišče je nedavno priporočilo, naj Komisija okrepi nadzor nad sredstvi EU, ki se uporabljajo za upravljanje meja, da bi zagotovila, da se ne uporabljajo na načine, ki kršijo pravice migrantov. Preučili smo tudi financiranje EU za invalide in pozvali k strožjemu spremljanju, da bi podprli odmik od institucionalizacije. Pomembno je poudariti, da je imelo to delo velike koristi od sodelovanja z nacionalnimi varuhi človekovih pravic v okviru evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki jo imam privilegij usklajevati.

Pred enim tednom smo organizirali letno konferenco evropske mreže varuhov človekovih pravic, med številnimi obravnavanimi temami pa je bila posebna pozornost namenjena pravni državi.

Več kot 100 predstavnikov nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic je delilo svoje izkušnje iz vsakodnevnega dela. V teh razpravah je bilo poudarjeno, da nekatera vprašanja v nekaterih jurisdikcijah še vedno vzbujajo pomisleke, in sicer v zvezi z zaščito neodvisnosti varuhov človekovih pravic. Izzivi ostajajo v zvezi z imenovanji, varnostjo mandata, mandatom, preiskovalnimi pooblastili in predvsem učinkovitostjo nadzora varuha človekovih pravic.

Poleg tega se je razpravljalo tudi o metodologiji Evropske komisije za pripravo poročil o stanju pravne države, pri čemer so se številni varuhi človekovih pravic strinjali, da je pomembno zagotoviti bolj prepoznavno, dejavno in učinkovito sodelovanje, tako samostojno kot prek mreže evropske mreže varuhov človekovih pravic. Zdaj smo v postopku zagotavljanja nadaljnjega ukrepanja na podlagi teh sklepov, ki jih bomo nato posredovali Parlamentu in Komisiji.

Naj zaključim.

Spoštovanje načela pravne države je skupna odgovornost. To ni naloga ene same institucije – niti sodišč, niti nacionalnih vlad, niti varuha človekovih pravic. Za to je potrebna stalna zavezanost vseh nas: od sodstva, institucij EU, civilne družbe in neodvisnih nadzornih organov.

S sodelovanjem – z vztrajanjem pri preglednosti, pravičnosti in odgovornosti – krepimo pravno državo. Pri tem pomagamo zagotoviti, da Evropska unija ostane to, kar naj bi bila: Unija, ki temelji na pravičnosti, demokraciji in temeljnih pravicah.

Hvaležna sem ti.