Spoštovani kolegi in prijatelji,

Najprej topel pozdrav vsem starim prijateljem, s katerimi sem v času, ko sem bil namestnik portugalskega varuha človekovih pravic, z veseljem delal v evropski mreži varuhov človekovih pravic, pa tudi številnim novim obrazom, ki so se nam danes pridružili.

Še posebej me veseli, da lahko predstavim nove člane, ki so se Evropski mreži varuhov človekovih pravic pridružili letos, pri čemer vsak prinaša izjemno globino in širino vodstvenih izkušenj. Po abecednem vrstnem redu so: Christian iz Danske, Claudine iz Luksemburga, Karina iz Latvije, Mehmet iz Turčije, Nicolas iz Valonije in Venceslava iz Bolgarije.

Prav tako bi rad toplo pozdravil naše kolege iz Evropske komisije in Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter uradnike za temeljne pravice iz agencije Frontex in agencije EUAA, ki bodo svoje strokovno znanje delili na naših delavnicah. Zahvaljujem se tudi gospe Matheson Mestad, predstavnici Beneške komisije, ki se nam bo pridružila na spletu.

Osrednja dejavnost Evropske mreže varuhov človekovih pravic je bila od njenih prvih dni leta 1996 naša letna konferenca. Naj povem, da je letošnja konferenca posebna iz več razlogov.

Prvič, v skoraj 30-letni zgodovini evropske mreže varuhov človekovih pravic še nikoli ni bilo tako pomembno, kot je danes, da se vsi zberemo – vsak od nas –, da bi razmišljali o prihodnosti evropske mreže varuhov človekovih pravic in v tem okviru o svoji poklicni prihodnosti, saj se soočamo z negotovostmi našega časa.

Smo v ključnem trenutku. Soočamo se z medsebojno povezanimi izzivi po vsem svetu: konflikti, neenakost, podnebne motnje, migracije, naraščajoča avtoritarnost, polarizacija in razlike v zdravju. Zlasti Evropa se sooča z resnimi težavami – vojno na naših mejah, sovražnim mednarodnim okoljem in pogostejšimi ekstremnimi dogodki, povezanimi s podnebjem, če jih naštejemo le nekaj.

Soočamo se tudi z velikimi socialnimi izzivi, kot je jasno razvidno iz pregleda socialnih kazalnikov. Kljub izboljšavam na nekaterih področjih je mogoče storiti več v zvezi z neenakostjo in revščino, naraščajočim brezdomstvom, slabimi rezultati izobraževanja in vztrajno diskriminacijo.

Državljani EU so seveda najbolj zaskrbljeni zaradi vprašanj, s katerimi se srečujejo vsak dan: cenovno dostopna stanovanja, pravično plačilo, pomanjkanje napredka pri zmanjševanju revščine v njihovih skupnostih ter kakovost storitev in izobraževanja. Raziskava Eurobarometra te pomisleke zelo jasno potrjuje.

Varuhi človekovih pravic obravnavajo pritožbe v zvezi z vsemi temi vprašanji. Odpiramo tudi preiskave na lastno pobudo in posredujemo na različne načine, kot to omogočajo naši mandati. V središču teh izzivov smo ter delimo svoje izkušnje in dobre prakse na številnih forumih. ENO je seveda eden izmed njih.

Vendar je tudi nekaj drugačnega – in to razliko je treba poudariti.

Družina varuhov človekovih pravic v EU je zelo raznolika: v smislu funkcij, pristojnosti in usmeritev med varuhi človekovih pravic v javnem sektorju na nacionalni ali regionalni ravni. Seveda se lahko znotraj evropske mreže varuhov človekovih pravic razvijejo močnejši odnosi med varuhi človekovih pravic, ki imajo podobne funkcije in delujejo v podobnih pravnih sistemih.

Vendar vsi – vsi – zagotavljamo, da se spoštujejo pravice državljanov v skladu s pravom EU. Uporabljamo pravo EU in nadzorujemo njegovo izvajanje v naših upravah, ta skupni namen pa nas združuje.

Smo ena skupnost.

Ker sem neformalna in rahlo institucionalizirana, menim, da je evropska mreža varuhov človekovih pravic resnična izkustvena skupnost – kraj, kjer se varuhi človekovih pravic, ki uporabljajo pravo EU, srečujejo, da bi izmenjali izkušnje, se učili drug od drugega in sodelovali pri našem delu.

Kot je v svojem letnem poročilu Evropskemu parlamentu za leto 1996 zapisal ustanovitelj evropske varuhinje človekovih pravic in prvi evropski varuh človekovih pravic Jacob Söderman, je bila evropska varuhinja človekovih pravic ustanovljena, da bi pravice državljanov v skladu s pravom EU postale resničnost na vseh ravneh v Uniji in njenih državah članicah.

Pravo EU je poleg nacionalnih pravil postalo naravna podlaga za delo varuhov človekovih pravic. Varuhi človekovih pravic so dolžni pregledati upravno dejavnost pri izvajanju prava EU in zagotoviti, da se v njihovih nacionalnih pravnih sistemih v celoti spoštujejo materialne in procesne pravice.

Danes je ta konferenca ENO posebna tudi iz drugega razloga. Evropska mreža varuhov človekovih pravic obstaja že skoraj 30 let, kar je izjemna zapuščina, na kateri bi morali graditi prihodnost naše skupnosti. Moj urad se je pred kratkim posvetoval s pisarnami članov evropske mreže varuhov človekovih pravic, da bi zbral njihove misli o tem, kako bi lahko evropsko mrežo varuhov človekovih pravic preoblikovali z ambicioznim ciljem, da bi v prihodnjih letih pomembno vplivali na pravice državljanov EU.

Ta strateška širitev temelji na temeljih, postavljenih v zadnjih treh desetletjih, in nam omogoča, da v celoti izkoristimo potencial evropske mreže varuhov človekovih pravic kot živahne skupnosti varuhov človekovih pravic, ki spoštujejo pravo EU, ter čim bolje izkoristimo edinstvena orodja evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Vzporedne poizvedbe in vprašanja o pravu EU obravnavam kot edinstvena orodja evropske mreže varuhov človekovih pravic, čeprav morda obstajajo druga, zaradi katerih je evropska mreža varuhov človekovih pravic prepoznavna, o čemer bomo razpravljali danes in jutri. Čeprav imajo člani evropske mreže varuhov človekovih pravic različne pristope, se soočamo s številnimi skupnimi izzivi, pri katerih so lahko ta orodja še posebej koristna.

Zato je bil na letošnji konferenci evropske mreže varuhov človekovih pravic uporabljen nov organizacijski in oblikovni pristop. Tematsko področje uporabe je bilo razširjeno, program pa je bil zasnovan tako, da zagotavlja dejavno in vključujočo udeležbo. Večino so oblikovali nacionalni in regionalni uradi varuhov človekovih pravic, ki odražajo prednostne naloge in izkušnje vseh članov.

Zbrali se bomo na dveh plenarnih zasedanjih in zagotovili trenutke za sodelovanje celotne skupnosti. Poleg tega je na konferenci osem posebnih delavnic, na katerih je 16 varuhov človekovih pravic poročevalcev in moderatorjev, kar zagotavlja široko udeležbo in interakcijo.

To je vaša konferenca evropske mreže varuhov človekovih pravic – priložnost za vse nas, da se učimo, izmenjamo in prispevamo.

Upam in pričakujem, da bo konferenca evropske mreže varuhov človekovih pravic leta 2025 odprta agora, na kateri bodo lahko varuhi človekovih pravic z različnimi mandati sodelovali v trajnem dialogu o vprašanjih prava EU ter prisluhnili strokovnjakom Evropske komisije in treh agencij EU, ki so se nam prijazno pridružili. To bi moral biti skupni prostor, v katerem ne bi bilo geografskih meja, tj. severa, juga, vzhoda ali zahoda. Prav tako bi morala biti priložnost za ustvarjanje ali krepitev poklicnih odnosov.

Zapomni si: ENO je bila ustanovljena na načelu, da moramo drug drugemu ostati v igri.

Varuhi človekovih pravic si namreč želijo srečevati, sodelovati in izmenjevati ideje. Podobni izzivi so povsod. Identificirati jih moramo in poiskati rešitve. Zakaj včasih ni povezave med pravom EU in družbo? EU je razdrobljena, družba pa široka. Za kakšno Evropo bi si morali prizadevati?

Danes in jutri bomo začeli tudi postopek za preoblikovanje prihodnosti evropske mreže varuhov človekovih pravic in razvili dolgoročni načrt, usklajen z našo misijo za doseganje učinka. To bo potekalo na osmih delavnicah, na katerih bomo raziskovali razsežnosti, ki so ključne za naš uspeh.

Varuhi človekovih pravic niso le odpravniki pritožb ali reševalci težav. Smo pobudniki in vzgojitelji. Zavzemamo se ne le za individualno upravno sodstvo, temveč tudi za kulturo pravičnosti in storitev v javni upravi. Ljudje so pomembni, resnica šteje in javna služba mora imeti praktičen pomen.

Pri vsem tem moramo ohraniti svojo neodvisnost. Ni presenetljivo, da je delavnica o neodvisnosti pritegnila največ pozornosti. Beneški komisiji sem hvaležen, da je z vami delila svoje strokovno znanje, našemu kolegu Davidu, belgijskemu zveznemu varuhu človekovih pravic, pa se zahvaljujem, da nas je vodil skozi občutljivo razmerje med beneškimi načeli in pariškimi načeli, na katerih temeljijo naše pisarne.

Obravnavali bomo tudi nekatere izzive, ki so neločljivo povezani z našim delom: upravljanje številnih pooblastil, dodeljenih v skladu s pravom EU, spremljanje opazovalcev, krmarjenje po več soobstoječih pritožbenih mehanizmih ter nadzor nad delno javnimi in delno zasebnimi upravami. S strokovnjaki Evropske komisije bomo preučili, kako pravo EU podpira varuhe človekovih pravic pri zavzemanju za pravice državljanov.

Vi – nacionalni in regionalni varuhi človekovih pravic – ste srce in duša evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Vaše izkušnje, spoznanja in vodstvo dajejo ENO svojo moč in namen. Ko načrtujemo nov tečaj za naslednjih 30 let, bo sodelovanje z vami in poslušanje vaših idej osrednjega pomena. V teh dveh polovičnih dneh vas vabim, da razmislite o tem, kaj najbolj cenite v zvezi z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, o svojih upih za njeno prihodnost in o tem, kako lahko najbolje uporabimo edinstvena orodja evropske mreže varuhov človekovih pravic, da bi služili državljanom in prebivalcem EU. Razmislite o edinstvenih prispevkih, ki jih lahko prispevate k našemu skupnemu učinku kot skupnosti, ki se sooča z najbolj perečimi izzivi Evrope in sveta.

Hvala, ker ste del te izjemne skupnosti. Če se ozrem nazaj na dosežke evropske mreže varuhov človekovih pravic s priložnostmi in izzivi, se, tako kot moji ugledni predhodniki, iskreno zahvaljujem za vašo odpornost, predanost in inovacijski duh. Priznati želim tudi izjemno predanost vaših in mojih ekip našemu namenu in poslanstvu.

Delo, ki je pred nami, pripada vsem nam. Z navdušenjem nad potjo naprej z veseljem razglašam, da je konferenca evropske mreže varuhov človekovih pravic leta 2025 odprta.