Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]

Povzetek

1. Obravnavana zadeva se nanaša na način, kako je Evropska komisija obravnavala pritožbo, ki ji jo je leta 2006 predložilo 27 državljanskih pobud, ki so se borile proti po njihovem mnenju negativnim posledicam širitve dunajskega letališča („pritožniki“). Komisija je ugotovila, da so bila zadevna dela izvedena brez obvezne presoje vplivov na okolje. Da bi odpravila to opustitev, se je z avstrijskimi organi dogovorila, da bodo ti izvedli naknadno presojo vplivov na okolje. Končno poročilo o tem postopku je bilo Komisiji predloženo februarja 2011.

2. Pritožniki niso bili zadovoljni z načinom izvedbe naknadne presoje vplivov na okolje. Med drugim so kritizirali, da (i) je bil organ, pristojen za zadevni postopek, isti organ, ki je izdal dovoljenja za zadevna dela in se je zato znašel v očitnem navzkrižju interesov, in (ii) da niso imeli dostopa do revizijskega postopka, kot je predvideno v ustrezni direktivi EU.

3. Leta 2008 so se pritožniki obrnili na Evropskega varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je po preučitvi zadeve menil, da so pritožnikovi argumenti v zvezi z zgoraj navedenima vprašanjema na prvi pogled utemeljeni in da zato takrat ni mogel sklepati, da je Komisija zagotovila, da je bila naknadna presoja vplivov na okolje pravilno izvedena. Vendar je varuh človekovih pravic glede na to, da je postopek potekal in da je Komisija navedla, da bo postopek zaradi neizpolnitve obveznosti zaključila šele, ko bo prepričana, da so avstrijski organi sprejeli potrebne ukrepe, menil, da v tej fazi ni potrebe po nadaljnjih ukrepih. Zato je decembra 2009 zaključil preiskavo in pojasnil, da verjame, da bo Komisija upoštevala njegove ugotovitve.

4. Novembra 2010 so se pritožniki ponovno obrnili na varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je začel drugo preiskavo, med katero je pregledal spis Komisije. Pregled je pokazal, da spis ni vseboval nobene druge pomembne korespondence med Komisijo in avstrijskimi organi v obdobju, ko se je izvajala naknadna presoja vplivov na okolje. Zlasti nič ne kaže na to, da bi se o stališčih, ki so jih pritožniki podali v tem obdobju, pisno razpravljalo z avstrijskimi organi. Zdi se tudi, da odločba varuha človekovih pravic o pritožbi št. 1532/2008 ni bila podlaga za tako korespondenco. Zaradi tega stanja je varuh človekovih pravic sklenil, da Komisija ni upoštevala njegovih ugotovitev iz prve preiskave. Zato je pripravil osnutek priporočila, v katerem je Komisijo pozval, naj ponovno preuči svoje stališče. Ta osnutek priporočila ni bil uspešen.

5. Varuh človekovih pravic meni, da je ta primer obžalovanja vreden primer, ko Komisija (i) ni sprejela ustreznih popravnih ukrepov v zvezi z očitno kršitvijo prava EU v pomembnem primeru in (ii) se je odločila, da ne bo upoštevala nasveta varuha človekovih pravic. Zato meni, da je primerno o zadevi obvestiti Evropski parlament.

Ozadje pritožbe

6. Od leta 1999 se infrastruktura na dunajskem letališču izboljšuje in širi z vrsto gradbenih projektov, ki so jih odobrili avstrijski organi. Ko so pritožniki leta 2006 opozorili Komisijo na ta dela, je slednja prišla do zaključka, da bi bilo treba opraviti presojo vplivov na okolje v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [2]. Vendar je Komisija menila, da namena Direktive 85/337 ni mogoče doseči, če je bilo soglasje za izvedbo izdano brez izvedbe presoje vplivov na okolje in če so bili projekti, kot v tem primeru, že izvedeni ali če je bila gradnja tik pred zaključkom. V teh okoliščinah se je Komisija v pogajanjih z Avstrijo dogovorila, da ne bo nadaljevala postopka za ugotavljanje kršitev, medtem ko bo Avstrija pripravila „naknadno presojo vplivov na okolje“, ki bo na najboljši možni način simulirala predhodno presojo vplivov na okolje in omogočila celovito presojo vplivov zadevnih projektov na okolje.

7. Pritožniki so kritizirali način, kako je Komisija ravnala v tej zadevi. Zato so se obrnili na varuha človekovih pravic (pritožba 1532/2008/(WP)GG).

8. Varuh človekovih pravic je v odločbi z dne 2. decembra 2009, s katero je zaključil preiskavo te zadeve, med drugim ugotovil naslednje:

Organ, ki mu je bila zaupana naknadna presoja vplivov na okolje, je bilo avstrijsko zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: BMVIT). Komisija ni zanikala, da je to ministrstvo izdalo nekatera dovoljenja za zadevne projekte. To je pomenilo, da je bila naknadna presoja vplivov na okolje zaupana organu, za katerega se je sprva zdelo, da ni preveril spoštovanja Direktive 85/337. V teh okoliščinah se je trditev pritožnikov, da je sodelovanje BMVIT povzročilo očitno navzkrižje interesov na prvi pogled, zdela utemeljena.

- Komisija je navedla, da bo naknadna presoja vplivov na okolje izvedena v skladu s členi od 5 do 10 Direktive 85/337. Po mnenju pritožnikov pa je bilo treba uporabiti tudi člen 10a. V skladu s to določbo imajo „člani javnosti“ pod določenimi pogoji „dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ustanovljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti“. Komisija je pojasnila, da s tem, ko je priznala, da je treba opraviti naknadno presojo vplivov na okolje, od Avstrije ni zahtevala izrecnih zagotovil glede uporabe člena 10a Direktive 85/337, saj je ta določba materialno pravo in ne more biti predmet dogovora z državami članicami. Varuh človekovih pravic ni razumel tega argumenta. Ne glede na to, ali je člen 10a materialno ali procesno pravo, je bilo težko razumeti, kaj bi lahko Komisiji preprečilo, da bi od avstrijskih organov zahtevala izrecno zagotovilo, da bo ta določba spoštovana, če bi se uporabljala v tem primeru.

9. Varuh človekovih pravic je ob upoštevanju teh okoliščin menil, da takrat ni mogel ugotoviti, da je Komisija zagotovila, da je bila naknadna presoja vplivov na okolje pravilno izvedena, in da je torej pravilno izvedla postopek zaradi neizpolnitve obveznosti zoper Avstrijo v zvezi z dunajskim letališčem.

10. Vendar je varuhinja človekovih pravic tudi ugotovila, da naknadna presoja vplivov na okolje in preiskava Komisije takrat nista bili zaključeni. Opozoril je tudi, da je Komisija pritožnike obvestila, da bo predlagala zaključek postopka za ugotavljanje kršitev šele, ko bo prepričana, da so bili morebitni pomembni učinki različnih razširitev letališč ustrezno ocenjeni, in zlasti, da je Avstrija sprejela potrebne ukrepe, da bi ugotovitve iz ocene učinka imele praktičen učinek.

11. V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic menil, da takrat ni bilo razlogov za nadaljnje preiskave zadeve. Vendar je varuh človekovih pravic v sklepu o zaključku preiskave, ki ga je sprejel decembra 2009, poudaril, da zaupa, da bo Komisija ustrezno upoštevala njegove ugotovitve.

12. Pritožniki so se 30. novembra 2010 ponovno obrnili na varuha človekovih pravic (pritožba 2591/2010/GG). V novi pritožbi so poudarili, da po njihovem vedenju Komisija ni sprejela nadaljnjih ukrepov za nadaljevanje postopka za ugotavljanje kršitev proti Avstriji, odkar je bil sprejet sklep varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

13. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila začeti drugo preiskavo v zvezi z naslednjimi trditvami in trditvami:

Trditev:

Komisija naj ne bi pravilno izvedla postopka za ugotavljanje kršitev proti Avstriji v zvezi z dunajskim letališčem, zlasti ker naj ne bi zagotovila pravilne izvedbe PVO.

Zahtevek:

Komisija bi morala poskrbeti, da se izvede ustrezna naknadna presoja vplivov na okolje, vključno z mehanizmom spremljanja, v katerem imajo pritožniki pravico sodelovati, ali, če to ni mogoče, zadevo predložiti Sodišču.

Preiskava

14. Potem ko je varuh človekovih pravic pridobil mnenje Komisije in pripombe pritožnikov, se je odločil, da bo pregledal spis Komisije.

15. Varuh človekovih pravic je 29. julija 2011 na Komisijo naslovil osnutek priporočila.

16. Komisija je 17. novembra 2011 predložila podrobno mnenje o osnutku priporočila varuha človekovih pravic.

17. Pritožniki so nato obvestili varuha človekovih pravic, da ne želijo več komentirati stališča Komisije. Poudarili so, da so Komisiji večkrat predložili svoje argumente, in se spraševali, ali bo varuh človekovih pravic zanje lahko storil karkoli in ali bo letalski lobi dosegel končno zmago nad zakonom in pravicami državljanov.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevna neustrezna izvedba postopka za ugotavljanje kršitev in s tem povezan zahtevek

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

18. Pritožniki so ponovili svoje stališče, da Komisija ni ustrezno obravnavala njihove pritožbe zaradi kršitve. Zlasti so grajale, da je bila kršena njihova pravica do pritožbe na podlagi člena 10a Direktive 85/337.

19. Komisija je v svojem mnenju ponovila svoje stališče, da je sorazmerno in razumno, da se vzdrži nadaljnjega postopka za ugotavljanje kršitev, medtem ko Avstrija izvaja naknadno presojo vplivov na okolje, ki na najboljši možni način simulira predhodno presojo vplivov na okolje. Komisija je opisala tudi ukrepe, ki so jih avstrijski organi sprejeli v zvezi s tem.

20. Komisija je poudarila, da so avstrijski organi 15. februarja 2011 predložili končno poročilo o naknadni presoji vplivov na okolje. Ponovila je, da bo postopek za ugotavljanje kršitev končan šele, ko bo prepričana, da so bili morebitni pomembni vplivi različnih razširitev letališč ustrezno ocenjeni, in zlasti, da je Avstrija sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev praktičnega učinka ugotovitev ocene učinka, to je po izvedbi morebitnih izravnalnih ukrepov, ki izhajajo iz presoje vplivov na okolje.

21. Pritožniki so v svojih pripombah menili, da je Komisija še vedno trdila, da je naknadno poročilo o vplivih na okolje, ki je bilo predloženo, sprejemljivo, čeprav se ni niti na daljavo ujemalo z naknadno presojo vplivov na okolje. Pritožniki so trdili, da Komisija ni upoštevala vseh argumentov, ki so ji bili predloženi, in da tudi ni upoštevala sklicevanj varuha človekovih pravic na pomanjkljivosti zadevnega postopka.

22. Pritožniki so trdili, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je avstrijsko računsko sodišče v poročilu v zvezi z dunajskim letališčem prišlo do naslednje ugotovitve glede naknadne presoje vplivov na okolje, izvedene v tej zadevi: „Kar zadeva možnosti udeležbe državljanov in možnosti pravnega varstva, ta postopek ne izpolnjuje standarda postopka presoje vplivov na okolje.“

23. Pritožniki so trdili, da je Komisija delovala kot uslužbenec v letalskem sektorju. Avstrija je že štiri leta nezakonito podaljšala letališče na Dunaju. Stroški naložbe so do zdaj znašali približno 1,5 milijarde EUR. Vsa zadevna dela so bila izvedena brez presoje vplivov na okolje.

24. Po mnenju pritožnikov je prišlo do očitnih nepravilnosti.

25. Po proučitvi zgoraj navedenih vlog je varuhinja človekovih pravic menila, da je treba pregledati spis Komisije.

26. Inšpekcijski pregled, ki je bil opravljen junija 2011, je pokazal, da je bil koncept naknadne presoje vplivov na okolje Komisiji predložen marca 2008 in da so avstrijski organi Komisiji poročali o napredku naknadne presoje vplivov na okolje septembra 2008, junija 2009, novembra 2009 in julija 2010.

27. Pregled je poleg tega pokazal, da spis ni vseboval nobene druge pomembne korespondence med Komisijo in avstrijskimi organi v obdobju, ko se je izvajala naknadna presoja vplivov na okolje. Zlasti nič ne kaže na to, da bi se o stališčih, ki so jih pritožniki podali v tem obdobju, pisno razpravljalo z avstrijskimi organi. Zdi se tudi, da odločba varuha človekovih pravic z dne 2. decembra 2009 o pritožbi 1532/2008/(WP)GG ni bila podlaga za tako korespondenco.

28. Pritožniki so v svojih pripombah na poročilo o inšpekcijskem pregledu navedli, da je pregled potrdil, da njihovi argumenti sploh niso bili obravnavani ali pa niso bili ustrezno obravnavani.

29. Pritožniki so 25. julija 2011 varuhu človekovih pravic posredovali odgovor, ki ga je B., avstrijska zvezna ministrica za promet, inovacije in tehnologijo, 8. julija 2011 posredovala na več vprašanj, ki so ji jih postavili poslanci avstrijskega parlamenta. B. je v tem odgovoru potrdila, da glede na pravno naravo poročila o naknadni okoljski presoji v avstrijskem pravu v zvezi s tem poročilom ni na voljo pravnih sredstev.

Ocena varuha človekovih pravic, na podlagi katere je bil pripravljen osnutek priporočila

30. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija ponovila, da bo postopek za ugotavljanje kršitev zaključila šele, ko bo prepričana, da so bili morebitni pomembni učinki različnih razširitev letališč ustrezno ocenjeni, in zlasti, da je Avstrija sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev praktičnega učinka ugotovitev ocene učinka. Zaradi tega zagotovila je varuh človekovih pravic decembra 2009 zaključil svojo prvo preiskavo v zvezi s to zadevo.

31. Vendar je ob sprejetju te odločbe naknadna presoja vplivov na okolje, ki so jo izvedli avstrijski organi, še potekala. V tej fazi bi torej Komisija zlahka posredovala pri avstrijskih organih, da bi obravnavala vprašanja, ki jih je varuh človekovih pravic izpostavil v svoji odločbi z dne 2. decembra 2009.

32. Vendar je pregled spisa Komisije, opravljen junija 2011, pokazal, da Komisija ni sprejela nobenih nadaljnjih ukrepov, ampak je le počakala, da ji avstrijski organi predložijo končno poročilo.

33. Varuh človekovih pravic je poudaril, da so se nekatera vprašanja, ki jih je izpostavil, nanašala na sam temelj naknadne presoje vplivov na okolje. Varuh človekovih pravic je zlasti poudaril, da se je glede na okoliščine primera trditev pritožnikov, da je sodelovanje BMVIT povzročilo očitno navzkrižje interesov, na prvi pogled zdela utemeljena. Poleg tega je varuh človekovih pravic poudaril pomen člena 10a Direktive 85/337 in poudaril, da še zdaleč ni gotovo, da bodo državljani lahko uporabili revizijski postopek v skladu z avstrijskim pravom v zvezi z naknadno presojo vplivov na okolje.

34. Varuh človekovih pravic je zato menil, da bi bilo primerno, da bi Komisija ocenila vprašanja, ki jih je izpostavil v svoji odločbi o pritožbi 1532/2008. Ni razumel, zakaj se zdi, da Komisija v zvezi s tem ni ukrepala. Res je, da je varuh človekovih pravic v svoji odločitvi navedel, da zaupa, da bo Komisija to odločitev ustrezno upoštevala pri sprejetju končne odločitve o pritožnikovi pritožbi zaradi kršitve. Vendar pa je Komisija glede na naravo vprašanj, ki jih je izpostavil varuh človekovih pravic, le stežka razumela, da bi morala obravnavo teh vprašanj odložiti do konca.

35. Varuh človekovih pravic je dodal, da so bili v zvezi s členom 10a Direktive 85/337 dvomi o razpoložljivosti revizijskih sredstev v obravnavani zadevi, ki jih je varuh človekovih pravic izrazil v svoji odločbi z dne 2. decembra 2009, medtem okrepljeni z zgoraj navedenimi izjavami avstrijskega računskega sodišča in avstrijskega zveznega ministra za promet, inovacije in tehnologijo.

36. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic menil, da je bila trditev pritožnikov, da Komisija očitno ni pravilno izvedla postopka za ugotavljanje kršitev proti Avstriji v zvezi z dunajskim letališčem, dejansko utemeljena.

37. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji predložila naslednji osnutek priporočila:

Komisija bi morala popraviti svoj pristop v zvezi z obravnavo pritožbe pritožnikov zaradi kršitve v zvezi z dunajskim letališčem, odpraviti pomanjkljivosti, na katere je opozoril varuh človekovih pravic v svoji odločbi z dne 2. decembra 2009 o pritožbi 1532/2008, in čim prej zaključiti svojo oceno.

Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila

38. Komisija je v podrobnem mnenju o osnutku priporočila opozorila, da je bila, ko je bila obveščena o kršitvi, večina zadevnih projektov na dunajskem letališču zaključena ali pa so bili v zaključni fazi. Komisija je uporabila svojo diskrecijsko pravico, da se je vzdržala nadaljnjih postopkovnih korakov proti Avstriji pod pogojem, da avstrijski organi naknadno izvedejo presojo vplivov teh projektov na okolje. Primarno je bilo upoštevano, da učinki, ki so se morda pojavili med zadevnimi projekti, ne morejo biti več predmet popravnih ukrepov, da pa je učinke, ki jih je povzročila uporaba zgrajene letališke infrastrukture, še vedno mogoče opredeliti in obravnavati s popravnimi ukrepi. Naknadna presoja vplivov na okolje bi tako lahko pomagala opredeliti možne ukrepe, ki so ustrezni za preprečevanje, čim večje zmanjšanje ali izravnavo takih verjetnih pomembnih vplivov.

39. Komisija je navedla, da bi se lahko osnutek priporočila varuha človekovih pravic razlagal kot zahteva za ponovni začetek celotnega postopka naknadne presoje vplivov na okolje. Po mnenju Komisije to ne bi bilo izvedljivo in nesorazmerno. Komisija je nadalje trdila, da so bili kumulativni vplivi zadevnih projektov na okolje vključeni v redni postopek presoje vplivov na okolje za novo tretjo vzletno-pristajalno stezo, ki se trenutno izvaja popolnoma v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje, vključno s členom 10a.

40. Komisija je pojasnila, da je medtem dokončala oceno poročila, ki so ga predložili avstrijski organi, in jih zaprosila za dodatne informacije in pojasnila. Komisija je od avstrijskih organov zlasti zahtevala, naj potrdijo, da je bila javnost ustrezno obveščena in da bodo rezultati postopka uradno dostopni javnosti. V zvezi s tem je Komisija navedla, da končnega poročila BMVIT ne šteje za uradno odločitev o rezultatih naknadne presoje vplivov na okolje in izravnalnih ukrepih. Zaradi jasnosti in upoštevanja pripomb varuha človekovih pravic je Komisija Avstrijo tudi pozvala, naj pojasni, ali bi bila odločitev organov o rezultatih naknadne presoje vplivov na okolje, zlasti o izravnalnih ukrepih, lahko predmet pravnega pregleda. Nazadnje, Komisija je od Avstrije zahtevala potrditev, da so bili pristojni okoljski organi vključeni v postopek naknadne presoje vplivov na okolje, kot je predvideno v členu 6(1) Direktive PVO za predhodno presojo vplivov na okolje, in poudarila, da končno poročilo v zvezi s tem ni bilo jasno.

41. Avstrijski organi so v odgovoru pojasnili, da se je upravljavec dunajskega letališča v zvezi z možnostmi pravnih sredstev v okviru naknadne presoje vplivov na okolje zavezal, da bo izvedel vse ukrepe, opredeljene v postopku, in da bo izvajanje spremljal BMVIT. Če blažilni ukrepi ne bi bili pravilno izvedeni, bi jih lahko organi uveljavili na podlagi člena 141 avstrijskega zakona o zračnem prometu (Luftfahrtgesetz). Poleg tega so se avstrijski organi sklicevali na sporazum, sklenjen na podlagi postopka mediacije, ki je bil izveden v okviru razširitve letališča. Omilitvene ukrepe, dogovorjene v tem procesu, bi lahko na podlagi civilnega prava izvrševali tisti državljani, ki so se pridružili sporazumu. Nazadnje, avstrijski organi so opozorili na presojo vplivov na okolje za načrtovano tretjo vzletno-pristajalno stezo dunajskega letališča, ki bi upoštevala tudi učinke projektov, ki so predmet naknadne presoje vplivov na okolje. Ta postopek bi se končal z odločbo, ki bi jo bilo mogoče pravno preveriti v skladu z zahtevami iz člena 10a Direktive 85/337.

42. Komisija je navedla, da je skrbno ponovno ocenila sklep varuha človekovih pravic z dne 2. decembra 2009 glede na končno poročilo o naknadni presoji vplivov na okolje, ki so ga predložili avstrijski organi, in dodatne informacije, ki so jih predložili.

43. Komisija je priznala, da bi lahko bilo besedilo, ki so ga avstrijski organi uporabili za postopek, dogovorjen s Komisijo – „naknadno poročilo o presoji vplivov na okolje“ namesto „naknadna presoja vplivov na okolje“ –, na začetku dejansko zavajajoče. Vendar je poudaril, da je bilo skupno razumevanje, da je opravljena vaja zajemala postopek naknadnega ocenjevanja („ex-post Umweltprüfung“) in ni bila omejena zgolj na pripravo poročila o oceni.

44. V zvezi z vključitvijo BMVIT v postopek naknadne presoje vplivov na okolje kot organa, ki je odobril nekatere zadevne projekte, je Komisija menila, da ministrstvo kot upravni organ deluje na podlagi načela zakonitosti in pravne države. Zgolj dejstvo, da je BMVIT izdal nekatera dovoljenja v zvezi z dunajskim letališčem, naj ne bi moglo upravičiti trditve o očitnem navzkrižju interesov.

45. Komisija je v zvezi z uporabo člena 10a Direktive 85/337 navedla, da je ponovno preučila to vprašanje, in je še vedno prepričana, da v pravu Unije ni pravne podlage, ki bi lahko avstrijske organe zavezovala k uporabi te določbe pri pogajanjih o konceptu naknadne PVO, katerega namen je bil čim bolj simulirati predhodno PVO. Zato bi se uporaba člena 10a lahko preučila in nazadnje zahtevala le, če bi se ta določba uporabljala v primeru predhodne presoje vplivov na okolje za zadevna razširitvena dela. Vendar je bil člen 10a uveden z Direktivo 2003/35/ES, ki naj bi se začela izvajati do 25. junija 2005. V skladu z informacijami, navedenimi v konceptu naknadne presoje vplivov na okolje, so bile vloge za zadevne projekte avstrijskim organom predložene pred tem datumom, večina pa jih je bila celo zaključena do junija 2005. Vendar je Komisija menila, da bi bilo to pomanjkljivost mogoče odpraviti s potekajočo presojo vplivov na okolje za novo tretjo vzletno-pristajalno stezo na dunajskem letališču. Pri tej novi presoji je bilo treba upoštevati kumulativne učinke že obstoječih stavb in objektov, vključno s tistimi, ki jih zajema naknadna presoja vplivov na okolje. Za to redno presojo vplivov na okolje se v celoti uporablja člen 10a.

46. Komisija je dodala, da se v zvezi s temi vprašanji ni ponovno obrnila na avstrijske organe, preden je prejela končno poročilo o naknadni presoji vplivov na okolje, saj je svoja stališča o teh večinoma pravnih vprašanjih že sporočila v okviru preiskave varuhinje človekovih pravic v zvezi s pritožbo 1532/2008/(WP)GG. Komisija je zato menila, da je smiselno izvesti končno oceno zadevnih vprašanj šele po analizi končnega poročila, pri čemer je upoštevala pripombe iz sklepa varuha človekovih pravic.

47. Komisija je na koncu navedla, da je po njenem mnenju, kot je razvidno iz zgoraj navedenih pojasnil, njen pristop pri obravnavi te zadeve pravilen.

48. Kot je navedeno zgoraj, pritožniki niso predložili nobenih vsebinskih pripomb na podrobno mnenje Komisije.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila

49. Varuh človekovih pravic meni, da je koristno opozoriti, da je v svoji odločbi o pritožbi 1532/2008/(WP)GG priznal, da je bila v okoliščinah zadeve odločitev Komisije, da od Avstrije zahteva izvedbo naknadne presoje vplivov na okolje, s katero bi se objektivno ocenil vpliv projekta na okolje v skladu z merili iz Direktive 85/337 in na podlagi katere bi bilo mogoče na znanstveni podlagi ugotoviti, ali je bilo treba sprejeti izravnalne ukrepe, načeloma ustrezna in razumna. Preučiti je torej treba, ali je Komisija zagotovila, da je bila ta naknadna presoja vplivov na okolje dejansko pravilno izvedena.

50. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem opozarja tudi, da so se dvomi, ki jih je v zvezi s tem izrazil v odločbi o pritožbi 1532/2008/(WP)GG in v osnutku priporočila v obravnavani zadevi, osredotočili zlasti na dve vprašanji, in sicer, prvič, na uporabo člena 10a Direktive 85/337 in, drugič, na navzkrižje interesov, v katerem se je znašel organ, ki je opravil naknadno presojo vplivov na okolje.

51. Varuh človekovih pravic obžaluje zaključek, da podrobno mnenje Komisije ni odpravilo teh dvomov.

52. Glede prvega od zgoraj navedenih vprašanj je Komisija navedla, da se člen 10a Direktive 85/337 ne bi uporabljal ratione temporis, če bi bila za zadevna dela pred njihovo izvedbo opravljena PVO. Varuh človekovih pravic meni, da je ta trditev verjetna.

53. Varuha človekovih pravic pa ne prepriča nadaljnja trditev Komisije, da člena 10a Direktive 85/337 torej ni mogoče uporabiti niti za naknadno presojo vplivov na okolje, saj naj bi bila ta čim bolj podobna predhodni presoji vplivov na okolje. Zadevna določba se ne nanaša na oceno, ki jo je treba opraviti, temveč na pravna sredstva, ki jih je treba v zvezi s tem dati na voljo državljanom. Po mnenju varuha človekovih pravic ni prepričljivega razloga, zakaj se ta določba ne bi smela uporabljati za naknadno presojo vplivov na okolje, kakršna se izvaja v tem primeru. Organi zadevne države članice so bili tisti, ki niso izvedli presoje vplivov na okolje, ko bi ta morala biti opravljena. Glede na to, da se je zakon od takrat spremenil, se zdi edino pravično, da se te spremembe v interesu zadevnih državljanov upoštevajo pri naknadni presoji vplivov na okolje.

54. Poleg tega varuh človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da se je Komisija na začetku strinjala s tem stališčem. Besedilo, uporabljeno v podrobnem mnenju, v skladu s katerim je Komisija „prepričana“, da se člen 10a v tem primeru ne uporablja, kaže na kontinuiteto pristopa, ki preprosto ni obstajal. Varuh človekovih pravic je med preiskavo pritožbe 1532/2008/(WP)GG Komisijo izrecno zaprosil za mnenje o tem vprašanju. Komisija je v svojem odgovoru navedla, da „meni, da so lahko vprašanja, zajeta v naknadni presoji vplivov na okolje, predmet pravnega nadzora, kot je navedeno v členu 10a Direktive“. Ko je varuh človekovih pravic Komisijo zaprosil za dodatna pojasnila v zvezi s tem vprašanjem, je dodal, da je člen 10a direktive o presoji vplivov na okolje "mogoče razlagati, tudi v okviru naknadne presoje vplivov na okolje, kot da omogoča dostop do pravnega varstva v zvezi z upravno odločbo o morebitnih nadaljnjih ukrepih zaradi ugotovitev naknadne presoje vplivov na okolje."[3] [90]

55. Komisija v svojem mnenju o tem očitku, v katerem so pritožniki posebej poudarili vprašanje uporabe člena 10a Direktive 85/337, tega vprašanja sploh ni obravnavala. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija šele v svojem podrobnem mnenju o osnutku priporočila prvič trdila, da se navedena določba v obravnavani zadevi ne uporablja. Zdi se torej, da je Komisija navedla povsem nov argument skoraj tri leta in pol po tem, ko se je varuh človekovih pravic prvič soočil z zadevo.

56. Po mnenju varuha človekovih pravic primerjava stališč Komisije kaže, da Komisija bodisi ni menila, da je treba temeljito preučiti, ali se člen 10a Direktive 85/337 uporablja za naknadno presojo vplivov na okolje, bodisi je dala izjave, na podlagi katerih so bili pritožniki in varuh človekovih pravic prepričani, da se navedena določba uporablja, čeprav je Komisija menila, da se ne. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi katera koli od teh možnih razlag izpostavila resno neupoštevanje načel dobrega upravljanja. Zato meni, da bi moral imeti Parlament možnost, da zadevo preuči.

57. Komisija je v svojem podrobnem mnenju predlagala, da bi bilo mogoče dejstvo, da popravni ukrepi iz člena 10a v zvezi z naknadno presojo vplivov na okolje niso bili na voljo, odpraviti s tekočo presojo vplivov na okolje za novo tretjo vzletno-pristajalno stezo na dunajskem letališču [4]. Varuh človekovih pravic ne razume, kako bi lahko presoja vplivov na okolje za določen nov projekt odpravila pomanjkljivosti presoje vplivov na okolje v zvezi z drugim projektom. Dejansko je namen presoje vplivov na okolje za novo vzletno-pristajalno stezo na dunajskem letališču oceniti vpliv tega novega projekta in ne prejšnjih projektov.

58. V zvezi z drugim vprašanjem, navedenim v točki 50 zgoraj, varuh človekovih pravic zgolj ponavlja svoje stališče, da bo organ, ki je brez potrebne presoje vplivov na okolje izdal dovoljenja za izvedbo del, nujno v navzkrižju interesov, če bo nato pozvan k izvedbi naknadne presoje vplivov na okolje.

59. Komisija je v svojem podrobnem mnenju v zvezi s tem vprašanjem v bistvu trdila, da zadevno ministrstvo deluje na podlagi načela zakonitosti in pravne države. Varuh meni, da je koristno ponovno opozoriti, da je navedeno ministrstvo izdalo nekatera dovoljenja za izvedbo del, čeprav potrebna presoja vplivov na okolje ni bila izvedena. Trditev Komisije torej očitno ni prepričljiva.

60. Varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da Komisija očitno ni ustrezno obravnavala trditve pritožnikov, da se je zadevno ministrstvo v tem primeru znašlo v očitnem navzkrižju interesov. Glede na pomen tega vprašanja varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati tudi v Parlamentu.

B. Priporočilo varuha človekovih pravic

Varuhinja človekovih pravic zato Komisiji priporoča naslednje:

Komisija bi morala ponovno preučiti svoj pristop v zvezi z obravnavo pritožbe pritožnikov zaradi kršitve v zvezi z dunajskim letališčem in odpraviti pomanjkljivosti, ki jih je izpostavil varuh človekovih pravic. To pomeni, da bi bilo treba pri nadaljnjih ukrepih Komisije v postopkih za ugotavljanje kršitev upoštevati obveznost nacionalnih organov, da zagotovijo, (i) da imajo pritožniki dostop do revizijskega postopka in (ii) da se sprejmejo ukrepi za obravnavanje očitnega navzkrižja interesov pri uporabi Direktive 85/337.

Evropski parlament bi lahko razmislil o sprejetju ustrezne resolucije.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 14. maja 2012

---

[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15; nazadnje spremenjena s Sklepom Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2008 (UL L 189, str. 25).

[2] UL L 175, str. 40. Ta direktiva je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 (UL L 156, str. 17) in Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 (UL L 140, str. 114).

[3] Glej točko 90 sklepa varuha človekovih pravic o pritožbi 1532/2008/(WP)GG.

[4] Zanimivo je, da se Komisija v zvezi s tem sklicuje na "pomanjkljivost". Besedilo, ki ga je uporabila Komisija, bi lahko kazalo na to, da sama dvomi o utemeljenosti svojega stališča, da se člen 10a Direktive 85/337 ne uporablja za naknadno presojo vplivov na okolje.