FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Predlog evropske varuhinje človekovih pravic za rešitev zadeve 1529/2019/MIG o zavrnitvi dostopa javnosti do dokumentov Evropske obrambne agencije v zvezi z etičnimi pregledi predlogov za pripravljalni ukrep EU o raziskavah na področju obrambe

Izdelano v skladu s členom 3(5) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]

Ozadje pritožbe

1. Evropska obrambna agencija (EDA) je odgovorna za upravljanje in izvajanje pripravljalnega ukrepa EU o raziskavah na področju obrambe (PADR). Pripravljalni ukrep podpira raziskave za pripravo evropskega programa za raziskave na področju obrambe [2].

2. EU financira projekte Pripravljalnega ukrepa v triletnem ciklu (od leta 2017 do leta 2019). Po sprejetju letnega delovnega programa EDA objavi razpis za zbiranje predlogov. Prijavitelji lahko nato predložijo predloge za raziskovalne projekte, Evropska obrambna agencija pa odloči, kateri od njih bo prejel sredstva EU. Evropska obrambna agencija pri ocenjevanju predlogov med drugim opravi pregled etičnih, pravnih in družbenih vidikov predlaganega projekta (tako imenovani pregled ELSA).

3. Aprila 2019 je pritožnik, belgijska nevladna organizacija Vredesactie (mirovni ukrep), zaprosil EDA, naj ji omogoči javni dostop do „dokumentov, ki vsebujejo informacije v zvezi s pregledi [ELSA] za vse predloge projektov v zvezi s [PADR]“.

4. EDA je opredelila 24 dokumentov, ki spadajo na področje uporabe zahteve za dostop, vključno s 15 poročili, v katerih so povzeti pregledi predlogov, ki jih je ELSA predložila v letih 2017 in 2018. Pritožniku je omogočila popoln dostop do treh dokumentov in delni dostop do preostalih 21 dokumentov. V zvezi z redigiranjem se je EDA sklicevala na potrebo po varstvu osebnih podatkov in poslovnih interesov strank, navedenih v dokumentih.[3] EDA je tudi navedla, da nekateri deli dokumentov ne spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve.

5. Pritožnik ni izpodbijal redigiranja osebnih podatkov. Vendar je Evropsko obrambno agencijo pozvala, naj pregleda redigiranje poslovnih informacij (vložila je tako imenovano „potrdilno prošnjo“).

6. Ker je EDA vztrajala pri svojem prejšnjem stališču, se je pritožnik avgusta 2019 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, da bi preučila, ali je bilo redigiranje poslovnih informacij s strani EDA razumno.

8. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Evropske obrambne agencije na pritožbo, preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pa je pregledala zahtevane dokumente. Varuhinja človekovih pravic je od Evropske obrambne agencije na zahtevo prejela tudi dodatna pojasnila. Natančneje, Evropska obrambna agencija je pojasnila, katere informacije po njenem mnenju ne spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve za dostop javnosti. Pojasnila je tudi, da obstajajo dodatni dokumenti, do katerih je zavrnila dostop. To so bile ocene, ki so jih za vsakega od predlogov opravili trije posamezni ocenjevalci. Te niso bile omenjene v prejšnji korespondenci EDA s pritožnikom.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Pritožnik je trdil, da EDA ni pojasnila, kako bi razkritje dokumentov „konkretno in dejansko“ oslabilo poslovne interese zadevnih vložnikov in zakaj je bilo to „razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično“[4].

10. Pritožnik je tudi menil, da obstaja javni interes, da se ve, kako EDA izvaja preglede vojaških raziskovalnih projektov ELSA, glede na posledice, ki bi jih taki projekti lahko imeli, na primer v zvezi s človekovimi pravicami. Ta javni interes, kot je navedel pritožnik, prevlada nad poslovnimi interesi zadevnih vložnikov.

11. EDA je trdila, da so poslovne informacije v zahtevanih dokumentih občutljive. Razkritje teh informacij bi na primer razkrilo strokovno znanje in izkušnje, ki bi lahko vplivali na poslovne dejavnosti tožečih strank.

12. Evropska obrambna agencija je v svojem odgovoru varuhinji človekovih pravic dodala, da so predlogi projektov, ki niso prejeli sredstev, še posebej občutljivi. Ne samo, da bi vlagatelji morda želeli ponovno uporabiti zamisli, opisane v teh predlogih; razkritje, da je bil njihov predlog zavrnjen, bi lahko škodilo tudi ugledu prosilcev.

13. Kar zadeva uspešne predloge, se je EDA sklicevala na informacije, ki so že javno dostopne na njenem spletišču. Dodala je, da zahtevana zbirna poročila vsebujejo povzetke predlogov. Po mnenju EDA bi razkritje zbirnih poročil ogrozilo poslovne interese tožečih strank.

14. V zvezi z oceno ocenjevalcev je Evropska obrambna agencija navedla, da so te informacije del razprav odbora za ocenjevanje, ki pripravi priporočila za financiranje. Razkritje teh informacij bi tako oslabilo postopek odločanja EDA. Poleg tega, ker ocena odraža slabosti predlogov, ki so jih ugotovili ocenjevalci, bi razkritje oslabilo poslovne interese tožeče stranke.

Ocena varuha človekovih pravic

15. Kar zadeva dostop do poročil posameznih ocenjevalcev, varuhinja opozarja EDA, da bi morala te dokumente pritožniku identificirati, ko se je prvič odzvala na zahtevo za dostop. Vendar priznava, da je Evropska obrambna agencija proaktivno popravila ta nadzor, tako da je varuha človekovih pravic (in pritožnika) obvestila o obstoju teh posameznih ocen.

16. Varuhinja človekovih pravic se po pregledu poročil posameznih ocenjevalcev strinja, da se te posamezne ocene ne smejo razkriti. Čeprav je mogoče prepričljivo trditi, da splošna ocena projektov ne bi ogrozila postopka odločanja v postopku dodelitve (glej spodaj), to ne velja za razkritje posameznih ocen ocenjevalcev. Razkritje takih individualnih ocen bi lahko povzročilo pritisk na posamezne ocenjevalce in tveganje samocenzure [5].

17. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s preostalimi dokumenti (zlasti zbirnimi poročili o pregledih ELSA) ugotavlja, da sta bili poleg osebnih podatkov iz teh dokumentov prikriti dve kategoriji informacij: nekatere podrobnosti o predlaganih projektih (zlasti imena, udeleženci in povzetki projektov) ter podrobnosti o splošni oceni ocenjevalcev.

18. Podrobnosti predlaganih projektov so bile redigirane, da bi se zaščitili poslovni interesi zadevnih strani. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da bi morala Evropska obrambna agencija v zvezi s temi dokumenti razlikovati med neuspešnimi predlogi, ki niso prejeli sredstev, in uspešnimi predlogi, ki so bili financirani in izvedeni.

19. Razkritje podrobnosti o projektih, ki niso prejeli sredstev EU, bi lahko ogrozilo poslovne interese zadevnih vložnikov. Lahko bi na primer škodovalo njihovemu ugledu.[6] Prav tako ni prevladujočega javnega interesa za dostop do dokumentov, ki vsebujejo take informacije, saj projekti niso prejeli nobenih sredstev EU od EDA.

20. Enako ne velja za predloge, ki so prejeli sredstva EU in so bili izvedeni (ali se izvajajo). Varuh človekovih pravic meni, da ima javnost načeloma pravico do ustrezne obveščenosti o vsebini projektov, financiranih z javnimi sredstvi.

21. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Evropska obrambna agencija na svojem spletnem mestu proaktivno objavila nekatere informacije o projektih, ki so prejeli finančna sredstva, vključno z izvlečkom, v katerem je povzeta vsebina projektov in zneski, dodeljeni projektom. Varuhinja človekovih pravic je pregledala dokumente v zvezi s temi projekti in lahko potrdi, da informacije, ki so na voljo na spletišču EDA, odražajo ustrezne informacije iz pregledov ELSA.

22. Zbirna poročila vsebujejo dodatne podrobnosti, ki dodatno pojasnjujejo oceno morebitnih etičnih, pravnih in družbenih posledic projektov. Medtem ko so nekatere od teh informacij splošne narave, so druge pripombe bolj specifične, saj na primer opredeljujejo nekatere slabosti projektov in zaščitne ukrepe, ki bi jih morali upravičenci vzpostaviti pri izvajanju svojega projekta. Varuhu človekovih pravic ni jasno, zakaj bi razkritje teh informacij v zvezi z uspešnimi predlogi ogrozilo vse veljavne poslovne interese.

23. V zvezi s tem, ali bi objava splošne ocene ocenjevalcev ogrozila postopke odločanja EDA, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da zbirna poročila kažejo sklepe, o katerih so se vsi ocenjevalci strinjali po svoji individualni oceni predlogov. Zbirna poročila ne razkrivajo stališč posameznega ocenjevalca.

24. Glede na to, da so bila za financiranje teh projektov uporabljena javna sredstva, vsekakor obstaja prevladujoč javni interes, da se ve, kako in zakaj so bila ta sredstva porabljena. Glede na morebitne etične, pravne in družbene posledice financiranih projektov je prav tako pomembno javnosti zagotoviti, da se ti vidiki skrbno preučijo in da se vzpostavijo potrebni zaščitni ukrepi, zlasti za zagotovitev, da se ne kršijo temeljne pravice.

25. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da ni bilo upravičeno zadržati teh informacij, in bo v nadaljevanju predlagala rešitev.

Predlog rešitve

Varuhinja človekovih pravic na podlagi zgornjih ugotovitev predlaga, naj Evropska obrambna agencija odobri večji delni dostop do zbirnih poročil o predlogih, ki prejemajo sredstva EU in so bili izvedeni ali se izvajajo, vključno s poslovnimi informacijami iz teh poročil.

Evropska obrambna agencija naj varuhinjo človekovih pravic do četrtka, 9. januarja 2020, obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela v zvezi z navedenim predlogom rešitve.

 

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic 

Strasbourg, 27. 2019

 

[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.

[2] Za več informacij glej: https://www.eda.europa.eu/what-we-do/activities/actities-search/pilot-project-and-preparatory-action-for-defence-research.

[3] V skladu s členom 4(1)(b) in členom 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

[4] Pritožnik se je skliceval na sodno prakso EU, na primer sodbo Sodišča z dne 28. novembra 2013, Jurašinović proti Svetu EU, C-576/12 P, točka 45: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=144988&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=7300182.

[5] Sodba Splošnega sodišča z dne 22. maja 2012 v zadevi Sviluppo Globale proti Komisiji, T-6/10, točke 78 do 82: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=122992&pageIndex=0&doclang=FR&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=2879877.

[6] Zadeva 416/2018/THH o tem, da je Evropska izvajalska agencija za raziskave zavrnila objavo povzetkov neuspešnih vlog za nepovratna sredstva na svojem spletišču: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/91463.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.