Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Iskanje po preiskavah

Merila za filtriranje dokumentov
Primer
Datumski razpon
Ključne besede
Iskanje s starimi ključnimi besedami (pred 2016)

Prikaz rezultatov 1–20 od 70

Sklep o ukrepu Evropske komisije v zvezi s tem, kako je njen urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) komuniciral z uslužbencem o zadevah v zvezi z dostopnostjo in invalidnostjo (1234/2024/ET)

Ponedeljek | 04 avgust 2025

Zadeva se je nanašala na dejstvo, da je uslužbenec Urada Evropske komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) pritožniku pomotoma poslal elektronsko sporočilo, ki se mu je zdelo žaljivo.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je vsebina zadevnega elektronskega sporočila dejansko neprimerna, vendar je menila, da je Komisija sprejela ustrezne ukrepe za obravnavo zadeve, zlasti tako, da se je pritožniku opravičila in sprejela ukrepe za preprečitev takih incidentov v prihodnosti, zlasti tako, da je uslužbence opozorila na njihovo obveznost vljudnega komuniciranja.

Varuhinja človekovih pravic je zaključila zadevo z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso bile upravičene.  

Sklep o tem, kako je Evropska komisija obravnavala zahtevek za pomoč za kritje posebnih izobraževalnih potreb otroka uslužbenca (zadeva 88/2024/ET)

Sreda | 04 december 2024

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropska komisija zavrnila dodelitev pomoči uslužbencu za kritje posebnih izobraževalnih potreb njegovega otroka, kar je možnost, določena v kadrovskih predpisih EU. Komisija je svojo odločitev utemeljila na notranjih pravilih, o katerih so se institucije EU dogovorile v zvezi s pomočjo. Pravila določajo, da se otroci, katerih invalidnost se šteje za pod določenim pragom (20 %), ne štejejo za upravičene. V primerih, ki vključujejo šolanje otroka, Komisija zahteva tudi, da prosilec predloži potrdilo evropskih šol, v katerem je navedeno, da šola ne more zadovoljiti otrokovih potreb, česar pritožnik ni storil. 

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ni bilo očitne napake pri tem, kako je Komisija obravnavala zadevo, in zadevo zaključila, pri čemer ni ugotovila nepravilnosti.

Vendar je varuhinja človekovih pravic menila, da so lahko določbe v pravilih glede 20-odstotnega praga invalidnosti v nasprotju z obveznostmi Komisije na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj Komisija začne postopek pregleda pravil ob upoštevanju ugotovitev te preiskave. To pomeni postopek odločanja, ki vključuje druge institucije EU.

Sklep o zavrnitvi Evropske komisije, da uslužbencu z invalidnim otrokom dodeli „dvojni otroški dodatek“ (zadeva 535/2021/VS)

Sobota | 25 februar 2023

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropska komisija uslužbencu z invalidnim otrokom zavrnila dodelitev „dvojnega otroškega dodatka“, ki je v kadrovskih predpisih EU določen za pomoč pri skrbi za invalidne otroke. Komisija je svojo odločitev utemeljila na notranjih pravilih, o katerih se je dogovorila uprava EU v zvezi z dodatkom in v skladu s katerimi se otroci, katerih invalidnost se šteje za pod določenim pragom, ne štejejo za upravičene.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je uporaba pragov stopnje invalidnosti za samodejno izključitev nekaterih invalidnih otrok v nasprotju z ustrezno določbo kadrovskih predpisov. Nadomestilo je namenjeno kritju „težkih stroškov“, v Kadrovskih predpisih pa stopnja invalidnosti ni omenjena. Poleg tega se zdi, da je določitev pragov glede stopnje invalidnosti za določitev upravičenosti do finančne podpore sicer enostavnejša in predvidljivejša z upravnega vidika, vendar je v nasprotju z obveznostmi uprave EU na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo Komisiji predlagala rešitev, da začne postopek pregleda veljavnih pravil, ki bo vključeval druge institucije EU. Komisijo je tudi pozvala, naj ponovno preuči pritožnikovo zahtevo za dvojni otroški dodatek, pri čemer naj upošteva zgoraj navedeno ugotovitev, torej naj ga ne zavrne zgolj zaradi stopnje invalidnosti, za katero se šteje, da jo je imel njegov otrok. Ker lahko postopek revizije veljavnih pravil traja nekaj časa in da se zagotovi enaka obravnava, je varuhinja človekovih pravic Komisijo tudi pozvala, naj to preiskavo upošteva pri obravnavi vseh nerešenih in prihodnjih zahtevkov za dvojni otroški dodatek. To pomeni, da je treba vsako vlogo za dvojni otroški dodatek oceniti za vsak primer posebej in ne izključiti nobene vloge zgolj zato, ker se šteje, da je otrokova invalidnost pod določenim pragom.

V odgovor na predlog rešitve je Komisija začela postopek za pregled pravil, ki določajo pristop praga, kar bi lahko privedlo do njihove revizije. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Komisija ukrepala v zvezi s tem vidikom njenega predloga rešitve.

Vendar je Komisija navedla tudi, da bo počakala na izid tega postopka, preden bo ponovno ocenila pritožnikovo zahtevo ali druge zahteve. Glede na to, da lahko to traja nekaj časa, in glede na ugotovitve te preiskave varuh človekovih pravic ostaja nezadovoljen s tem vidikom zadeve. Ponovno poziva Komisijo, naj razmisli o prožnejši uporabi pravil za zahteve od zdaj naprej. Varuhinja človekovih pravic je še vedno prepričana, da bi bilo treba zadevna pravila revidirati veliko prej, da bi se izvajale zaveze, ki jih je sprejela EU. Varuhinja človekovih pravic zato poziva Komisijo, naj v treh mesecih sprejme nadaljnje ukrepe, in namerava zadevo ponovno obravnavati, če izid revizije ne bo ustrezen ali bo trajal predolgo. Varuhinja človekovih pravic bo na svoje ugotovitve opozorila tudi druge institucije.