Zadeva se je nanašala na dejstvo, da je uslužbenec Urada Evropske komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) pritožniku pomotoma poslal elektronsko sporočilo, ki se mu je zdelo žaljivo.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bila vsebina zadevnega elektronskega sporočila dejansko neprimerna, vendar je menila, da je Komisija sprejela ustrezne ukrepe za obravnavo zadeve, zlasti tako, da se je opravičila pritožniku in sprejela ukrepe za preprečitev takih incidentov v prihodnosti, zlasti tako, da je uslužbence opozorila na njihovo obveznost vljudnega komuniciranja.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso bile upravičene.  

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropska komisija zavrnila dodelitev pomoči uslužbencu za kritje posebnih izobraževalnih potreb njegovega otroka, kar je možnost, določena v Kadrovskih predpisih EU. Komisija je svojo odločitev utemeljila na notranjih pravilih, o katerih so se dogovorile institucije EU v zvezi s pomočjo. Pravila določajo, da se invalidni otroci, za katere se šteje, da so pod določenim pragom (20 %), ne štejejo za upravičene. V primerih, ki vključujejo šolanje otroka, Komisija zahteva tudi, da prosilec predloži potrdilo Evropskih šol, v katerem je navedeno, da šola ne more zadovoljiti otrokovih potreb, česar pritožnik ni storil. 

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ni bilo očitne napake pri tem, kako je Komisija obravnavala zadevo, in zaključila zadevo, pri čemer ni ugotovila nepravilnosti Komisije.

Vendar je varuhinja človekovih pravic menila, da so lahko določbe v pravilih v zvezi z 20-odstotnim pragom invalidnosti v nasprotju z obveznostmi Komisije iz Konvencije ZN o pravicah invalidov. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj Komisija začne postopek za pregled pravil, pri čemer naj upošteva ugotovitve te preiskave. To vključuje postopek odločanja, ki vključuje druge institucije EU.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropske komisije, da bi uslužbencu z invalidnim otrokom dodelila „dvojni otroški dodatek“, ki je v Kadrovskih predpisih EU določen za pomoč pri skrbi za invalidne otroke. Komisija je svoj sklep utemeljila na notranjih pravilih, o katerih se je dogovorila uprava EU v zvezi z dodatkom in v skladu s katerimi se otroci, katerih invalidnost je pod določenim pragom, ne štejejo za upravičene.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je uporaba pragov stopnje invalidnosti za samodejno izključitev nekaterih invalidnih otrok v nasprotju z ustrezno določbo Kadrovskih predpisov. Nadomestilo je namenjeno kritju „visokih stroškov“, v Kadrovskih predpisih pa ni navedena stopnja invalidnosti. Poleg tega se zdi, da je določitev pragov stopnje invalidnosti za določitev upravičenosti do finančne podpore sicer lahko enostavnejša in predvidljivejša z upravnega vidika, vendar je v nasprotju z obveznostmi uprave EU na podlagi Konvencije ZN o pravicah invalidov.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo Komisiji predlagala rešitev, da začne postopek pregleda veljavnih pravil, ki bo vključeval druge institucije EU. Komisijo je tudi pozvala, naj ponovno preuči pritožnikovo zahtevo za dvojni otroški dodatek, pri čemer naj upošteva zgoraj navedeno ugotovitev, tj. naj ga ne zavrne zgolj zaradi stopnje invalidnosti, za katero se šteje, da jo ima njegov otrok. Ker lahko postopek revizije veljavnih pravil traja nekaj časa in za zagotovitev enake obravnave, je varuhinja človekovih pravic Komisijo tudi pozvala, naj to preiskavo upošteva pri obravnavi vseh nerešenih in prihodnjih zahtevkov za dvojni otroški dodatek. To pomeni, da je treba vsak zahtevek za dvojni otroški dodatek oceniti za vsak primer posebej in ne izključiti nobenega zahtevka zgolj zato, ker se šteje, da je invalidnost otroka pod določenim pragom.

Komisija je v odziv na predlog rešitve začela postopek za pregled pravil, ki določajo pristop na podlagi praga, kar bi lahko privedlo do njihove revizije. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Komisija ukrepala v zvezi s tem vidikom njenega predloga rešitve.

Vendar je Komisija navedla tudi, da bo počakala na izid tega postopka, preden bo ponovno ocenila pritožnikovo zahtevo ali druge zahteve. Glede na to, da lahko to traja nekaj časa, in glede na ugotovitve te preiskave je varuhinja človekovih pravic še vedno nezadovoljna s tem vidikom primera. Ponovno poziva Komisijo, naj razmisli o prožnejši uporabi pravil za zahteve od zdaj naprej. Varuhinja človekovih pravic je še vedno prepričana, da bi bilo treba zadevna pravila revidirati veliko prej, da bi se uresničile zaveze, ki jih je sprejela EU. Varuhinja človekovih pravic zato poziva Komisijo, naj v treh mesecih sprejme nadaljnje ukrepe, in namerava zadevo ponovno obravnavati, če izid revizije ne bo ustrezen ali bo trajal predolgo. Varuhinja človekovih pravic bo na svoje ugotovitve opozorila tudi druge institucije.

 

Preiskava se je nanašala na to, kako Evropska komisija spremlja, da države članice uporabljajo strukturne in investicijske sklade EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do samostojnega življenja in vključevanja v skupnost (deinstitucionalizacija), in ali Komisija v nasprotnem primeru uporablja sankcije.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela prispevke nacionalnih varuhov človekovih pravic in organizacij civilne družbe.  

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi Komisija lahko zagotovila jasnejše smernice o potrebi po spodbujanju deinstitucionalizacije v okviru uporabe skladov ESI. Menila je tudi, da bi Komisija lahko sprejela ukrepe za izboljšanje spremljanja dejavnosti, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in da bi morala sprejeti bolj proaktiven pristop k izvrševanju, zlasti kadar se pojavijo pomisleki, da so dejavnosti, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v nasprotju z obveznostjo spodbujanja deinstitucionalizacije. Poudarila je tudi, da je treba biti še posebej pozoren na sredstva, uporabljena v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z desetimi predlogi za izboljšanje smernic, ki jih je izdala Komisija, in postopka spremljanja. Poudarila je, da mora Komisija hitro ukrepati glede na dodatne programe financiranja, vzpostavljene v odziv na pandemijo COVID-19, in nedavne spremembe veljavnih pravil.

Varuhinja človekovih pravic bo razmislila o ponovni obravnavi tega vprašanja v prihodnosti, da bi ocenila napredek.