Pritožnik je zaprosil za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z motivom eurobankovcev serije Evropa. Evropska centralna banka (ECB) je opredelila dva dokumenta, ki spadata na področje uporabe pritožnikove zahteve, in zavrnila dostop do dokumentov v celoti. Pri tem se je ECB sklicevala na izjeme na podlagi svojih pravil o dostopu javnosti do dokumentov, pri čemer je trdila, da bi lahko popolno razkritje oslabilo javni interes, kar zadeva zaščito integritete eurobankovcev, in poslovne interese, vključno z intelektualno lastnino.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je organizirala inšpekcijski sestanek z ustreznimi predstavniki ECB. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi dodatnih zaupnih pojasnil, predloženih med inšpekcijskim sestankom, in ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima ECB pri ugotavljanju, ali bi razkritje dokumenta ogrozilo javni interes zaščite integritete eurobankovcev, ugotovila, da odločitev ECB, da zavrne dostop do zahtevanih dokumentov, ni bila očitno napačna. Glede na to, da se je varuh veljavno skliceval na to izjemo, mu ni bilo treba oceniti, ali bi razkritje oslabilo tudi poslovne interese, vključno z intelektualno lastnino.

Varuhinja človekovih pravic je tako zaključila preiskavo in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik je zahteval dostop javnosti do dokumentov v zvezi z ukrepi za nepredvidljive razmere in pripravljenost, povezanimi z rusko invazijo na Ukrajino. Evropska centralna banka (ECB) je zavrnila dostop javnosti do dveh dokumentov, ki ju je opredelila, pri čemer se je oprla na določbo Pogodb, ki zahteva, da se delo njenega Sveta ECB ne objavi. ECB se je sklicevala tudi na več izjem v okviru svojih pravil o dostopu javnosti do dokumentov, vključno s tem, da bi popolno razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva finančno, monetarno ali gospodarsko politiko Unije in mednarodne finančne odnose.

Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala sporne dokumente. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi tega pregleda in ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima ECB, kadar meni, da je ogrožen javni interes v zvezi z mednarodnimi finančnimi odnosi Unije, ugotovila, da odločitev ECB, da zavrne dostop do enega od zahtevanih dokumentov, ni bila očitno napačna. V zvezi z drugim dokumentom je varuhinja človekovih pravic menila, da je bilo sklicevanje ECB na zaupnost sej Sveta ECB, kot je določena v Pogodbah, upravičeno.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na odločitev ECB, da zavrne dostop javnosti do dokumentov v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Dokumenti so bili posredovani nemški zvezni vladi, da bi ta lahko presodila sorazmernost PSPP po sodbi nemškega ustavnega sodišča.

ECB se je pri zavrnitvi dostopa oprla na pravilo Pogodbe, ki zahteva, da se postopki Sveta ECB ne objavijo. Sklicevala se je tudi na potrebo po varstvu javnega interesa, kar zadeva zaupnost postopkov njenih organov odločanja, potrebo po varstvu monetarne politike Unije in zaupnost dokumentov, namenjenih notranji uporabi.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je ECB upravičeno zavrnila dostop javnosti. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi tega sklepa ugotovila, da za en dokument veljajo pravila Pogodbe, ki zahtevajo, da se postopki Sveta ECB ne objavijo. ECB je ustrezno pojasnila, zakaj bi razkritje drugih dokumentov oslabilo javni interes na področju denarne politike. Varuhinja človekovih pravic je sicer opozorila na velik javni interes za zadevo, vendar je upoštevala prizadevanja ECB, da pritožniku in javnosti zagotovi čim več informacij o zadevi, in zadevo zaključila.

Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do dokumentov, ki vsebujejo podrobne informacije o dveh programih nakupa vrednostnih papirjev Evropske centralne banke (ECB). ECB je z zavrnitvijo dostopa trdila, da bi razkritje lahko oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva finančno, monetarno ali gospodarsko politiko Unije ali države članice, ki je interes, zaščiten z zakonom. Pritožnik je menil, da ECB ni predložila zadostnih dokazov o tem, kako bi razkritje zahtevanih informacij negativno vplivalo na navedeni javni interes, in da bi bilo zato treba informacije razkriti.

ECB ima široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju, kako najbolje zaščititi navedeni javni interes, in sicer zaščito finančne, monetarne ali ekonomske politike Unije ali države članice. Svoje premisleke lahko na primer utemelji na tem, kako bi razkritje lahko vplivalo na ravnanje trgov in udeležencev na trgu. ECB je v tem primeru razumno pojasnila, kako bi lahko trgi in udeleženci na trgu zahtevane informacije uporabili za spodkopavanje finančne, denarne ali ekonomske politike Unije ali države članice. Odločitev ECB, da zavrne dostop javnosti, je bila torej utemeljena.

Varuhinja človekovih pravic je seznanjena z izjavo ECB, da na svojem spletnem mestu že objavlja čim več informacij o izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Spodbuja ECB, naj redno ocenjuje, ali je mogoče objaviti dodatne informacije o teh programih. To bo verjetno postalo še pomembnejše, saj javnost od ECB pričakuje dokaz, da izpolnjuje ambiciozne izjave svojega predsednika v zvezi s prizadevanji banke, da bi monetarna politika postala „bolj zelena“.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropske komisije, da javnosti odobri dostop do dopisa njene pravne službe o sodbi nemškega ustavnega sodišča v zvezi s programom Evropske centralne banke in s tem povezano sodbo Sodišča EU. Komisija se je pri zavrnitvi dostopa do dokumenta oprla na potrebo po zaščiti finančne, monetarne in ekonomske politike Unije ter potrebo po zaščiti pravnega svetovanja in postopka odločanja.

Varuhinja človekovih pravic je dokument pregledala in ugotovila, da v oceni Komisije ni bilo očitne napake. Zato je preiskavo zaključila in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Sodba nemškega ustavnega sodišča je brez primere v smislu možnih posledic za pravni red EU. Varuhinja človekovih pravic priznava, da je v interesu javnosti, da se ji zagotovi, da Komisija ustrezno ocenjuje in po potrebi ukrepa v zvezi s takimi posledicami v skladu s svojo vlogo varuhinje Pogodb. Prepričana je, da bo Komisija še naprej obveščala javnost, kolikor bo to mogoče, o vseh prihodnjih ukrepih, ki jih bo sprejela v odziv na sodbo.